Jedro

V obravnavani zadevi v dosedanji fazi postopka vloga intervenienta še ni bila vročena pravdnima strankama, pa tudi sodišče samo se o predlogu še ni izreklo. Zato v tej fazi postopka ni intervencijskega spora, zaradi česar dejstvo, da je predlagala intervencijo v tuji pravdi oseba, ki opravlja delo strojepiske pri sodišču, ki pravdno zadevo obravnava, ne predstavlja tehtnega razloga iz 68. člena ZPP/77 za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Kranju vložila proti toženi stranki tožbo na izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Dne 7.6.1999 je A. L. Z. sodišču predlagala, da ji "omogoči vstop v pravdo kot stranski intervenientki na strani tožene stranke".

Okrajno sodišče v Kranju je dne 11.6.1999 vrhovnemu sodišču predlagalo, da naj za odločanje v pravdni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog je navedlo dejstvo, da je A. L. Z. zaposlena kot strojepiska pri sodišču, pri katerem je vložena tožba.

Predlog za delegacijo pristojnosti ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (68. člen ZPP/77).

Okrajno sodišče v Kranju je predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz razloga, ker je bila v pravdnem postopku prijavljena stranska intervencija na strani tožene stranke, predlog za dovolitev stranske intervencije pa je vložila oseba, ki pri sodišču, pri katerem je v teku pravda, opravlja delo strojepiske.

Stranska intervencija je kot oblika udeležbe v pravdi, ki teče med drugimi osebami, opredeljena v 206. in nasl. členih ZPP/77. Namen stranske intervencije ni toliko v tem, da intervenient pomaga ali da sam vodi proces za glavno stranko, kakor v tem, da se prepreči pravda med glavno stranko (v obravnavanem primeru toženo stranko) in intervenientom. Intervencija se izvrši z vstopno izjavo v kateri je potrebno med drugim navesti tudi intervencijski interes, ga obrazložiti in po potrebi verjetno izkazati. Vlogo intervenienta mora sodišče vročiti obema pravdnima strankama (tretji odstavek 206. člena ZPP/77). O tem, ali se intervenientu dopusti pridružitev, lahko nastane spor (intervencijski spor). Vsaka stranka namreč lahko oporeka intervenientu pravico udeležbe v postopku (prvi odstavek 207. člena ZPP/77). Pa tudi ne glede na strankine predloge lahko sodišče samo zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podana intervencijska korist, ali da manjkajo druge predpostavke (prvi odstavek 207. člena ZPP/77).

V obravnavani zadevi v dosedanji fazi postopka vloga intervenienta še ni bila vročena pravdnima strankama, pa tudi sodišče samo se o predlogu še ni izreklo. Zato v tej fazi postopka ni intervencijskega spora, zaradi česar dejstvo, da je predlagala intervencijo v tuji pravdi oseba, ki opravlja delo strojepiske pri sodišču, ki pravdno zadevo obravnava, ne predstavlja tehtnega razloga iz 68. člena ZPP/77 za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Glede na položaj intervenienta, ki deluje v tuji opravdi poleg glavne stranke ali namesto nje, če je glavna stranka nedelavna, pa bi bila delegacija drugaga stvarno pristojnega sodišča vprašljiva tudi v primeru, če bi prišlo do intervencijskega spora. Intervenient je namreč le pomočnik glavne stranke, ni sospornik in tudi ne stranka. Lahko je priča, ne more pa biti zaslišan kot stranka. Njemu se nič ne prisodi in nič ne zavrne. Tudi na stroške glavne pravde ne more biti obsojen.

Iz navedenih razlogov vrhovno sodišče predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni ugodilo.