Jedro

Utemeljeno pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje besedno zvezo "zahtevati izvedbo naroka" iz drugega odstavka 454. člena ZPP razlagalo preozko. Vsebinske razlike med besedo predlagati in zahtevati namreč ni, vsaj ne v smislu razumevanja navedenega odstavka 454. člena ZPP. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 23. 9. 2021 navedla, da "predlaga, da naslovno sodišče razpiše narok, na njem izvede predlagane dokaze...". Iz navedenega po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka v roku 8 dni tožeči stranki plačati znesek 3.121,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter tožeči stranki v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 657,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pritožbo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov, ki jih je imela tožena stranka v pritožbenem postopku.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da predlog tožene stranke za zaslišanje strank in priče vključuje tudi predlog za izvedbo naroka. Tako pravna teorija kot tudi sodna praksa sta zavzeli enotno stališče, da mora stranka izvedbo naroka zahtevati izrecno in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj niti ni nujno, da jim bo sodišče sploh ugodilo.1

7. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje besedno zvezo „zahtevati izvedbo naroka“ iz drugega odstavka 454. člena ZPP razlagalo preozko. Vsebinske razlike med besedo predlagati in zahtevati namreč ni, vsaj ne v smislu razumevanja navedenega odstavka 454. člena ZPP. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 23. 9. 2021 navedla, da _„predlaga, da naslovno sodišče razpiše narok, na njem izvede predlagane dokaze...“_ (list. št. 32 spisa). Iz navedenega po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje naroka kljub navedeni zahtevi tožeče stranke ni izvedlo, je tako storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Kljub navedeni kršitvi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj iz tega razloga nesmiselna in neekonomična.2 Sodišče prve stopnje bi namreč narok za glavno obravnavo izvedlo le z namenom izvedbe predlaganih dokazov za zaslišanje pravdnih strank in prič. Navedene dokazne predloge pa je sodišče prve stopnje zavrnilo iz drugih razlogov in ne zaradi neizvedbe naroka. Pritožnica ni navedla, kaj konkretno bi izvedba posameznih dokazov na naroku pomenila. Le pavšalno je navedla, da bi z zaslišanjem strank in prič dokazala, da robe po spornih računih ni niti naročila niti prevzela, kar je premalo substanciran pritožbeni razlog, da bi pritožbeno sodišče lahko zaključilo, da pritožnica očita, da ji je bila kršena pravica do izjave. V skladu s sodno prakso lahko namreč neizvedba predlaganih dokazov oziroma zavrnitev predlaganih dokazov brez ustrezne obrazložitve predstavlja kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pa višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato mora stranka navesti in konkretizirati tak pritožbeni razlog. Pritožba tega ni storila, saj ne navaja, da bi ji bilo onemogočeno postopanje pred sodiščem, kršena pravice do izjave ali konktradiktornega postopka,3 temveč se izrecno sklicuje zgolj na kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ugotovite dejanskega stanja, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno. Zato pritožbeno sodišče kljub omenjeni kršitvi 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.

9. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo, saj ni bil potreben za odločanje višjega sodišča (155. člen ZPP).

1 N. Betetto, v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 722 ter sodbe VSL II Cpg 536/2021, VSL II Cpg 596/2020, VSL II Cpg 516/2015 in druge. 2 Glej na primer VSL Sodba II Cpg 1083/2017, VSL sodba II Cpg 26/2014. 3 Glej na primer VSL Sodba II Cpg 536/2020.