Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je svoje ugotovitve, da tožeča stranka ni pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca, izkazala s historičnim zemljiškoknjižnim izpiskom, tožeča stranka pa za svoje navedbe ni predložila ustreznih dokazov, zato je tožena stranka pravilno zavrnila zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.
Upravna enota Piran je z izpodbijano delno odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo parc. št. 2739/2 vpisane v 6 z.k. telesu vl. št. 2547 k.o. A. Upravni organ prve stopnje je z vpogledom v historični z.k. izpisek za vl. št. 2547 k.o. A. ugotovil, da je bila parc. št. 2739/2 vpisana v 6 zemljiškoknjižno telo. Iz C lista istega z.k. izpiska še izhaja, da je bila na podlagi kupoprodajne pogodbe iz oktobra 1929 knjižena lastninska pravica na nepremičninah v 6 z. k. telesu, torej tudi na parc. št. 2739/2, na osebo z imenom A.A. Na istem zemljiškoknjižnem telesu je bila na podlagi odločbe ObLO Piran, Uprava za dohodke, št. 03/6-533/60-59 z dne 3. 12. 1960, vknjižena družbena lastnina v upravi Občine Piran. Glede na vse navedeno ugotavlja, da tožeča stranka ni izkazala pravnega nasledstva po A.A. in ni predložila potrdila o vpisu navedene osebe v evidenco o državljanstvu, zato njen predlog za denacionalizacijo nepremičnine s parc. št. 2739/2 iz vl. št. 2547 k.o. A., ni utemeljen.
Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo št. 4904-60/2007/63 z dne 5. 8. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano delno odločbo zavrnilo in jo dopolnilo z besedilom: zahteva za denacionalizacijo parc. št. 2739/2, vpisane v vl. št. 3884 k.o. B., se zavrne kot neutemeljena (točka 2 izreka odločbe upravnega organa druge stopnje). Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da tožeča stranka ni dokazala pravnega nasledstva po A.A., lastniku par. št. 2739/2 k.o. A., zato je odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna. Hkrati pa je bilo ugotovljeno, da iz zahteve tožeče stranke za denacionalizacijo z dne 6. 12. 1993 izhaja, da se le ta nanaša tudi na vračilo parc. št. 2739/2 k.o. B., vpisane v vl. št. 3884 k.o. B. in ne na denacionalizacijo isto številčne parcele, vpisane v vl. št. 2547 k.o. A., o čemer je prvostopni organ odločil z delno odločbo. Zaradi navedenega je bilo odločeno še o zahtevi za denacionalizacijo parc. št. 2739/2 k.o. B., vpisane v vl. št. 3884 k.o. B., kot izhaja iz 2. točke izreka odločbe, saj gre za isto parc. št., vpisano v različnih zemljiškoknjižnih vložkih v različnem časovnem obdobju. Zato je bilo poleg odločanja o pritožbi zoper izpodbijano delno odločbo, odločeno še o zahtevi za denacionalizacijo parc. št. 2739/2 k.o. B., ko je še bila vpisana v vl. št. 3884 k.o. B. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je parc. št. 2739/2 navedena kot prvo zemljiškoknjižno telo v vl. št. 3884, ki pa je vpisano v sklepu o dedovanju po B.B., Občinskega sodišča v Piranu, opr. št. O 8/67 z dne 17. 2. 1977. To pa pomeni, da navedena parcela ni mogla biti last A.A. pač pa C.C., katerega hčerka je bila B.B. Iz povedanega torej izhaja, da je bila navedena parcela odvzeta C.C. in ne A.A. Glede na vse navedeno predlaga, da se izpodbijani odločbi odpravita, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.
Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise, ki so del sodnega spisa III U 421/2010. Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijana delna odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi obeh upravnih aktov, podala pravilne razloge za zavrnitev zahteve za denacionalizacijo. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Trditev tožeče stranke, da je dejansko stanje glede lastništva parc. št. 2739/2 k.o. A. ob podržavljenju, v izpodbijani odločbi, nepravilno ugotovljeno, je brez dejanske podlage. Ugotovitev, da je bila parc. št. 2739/2 vpisana v vl. št. 2547 k.o. A. kot zemljiškoknjižno telo 6 in da iz njegovega C lista izhaja, da je bila vknjižena lastninska pravica za A.A. na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene meseca oktobra 1929, izhaja iz zemljiškoknjižnega historičnega izpiska. Na istem zemljiškoknjižnem telesu je bila na podlagi odločbe ObLO Piran, Uprave za dohodke št. 03/6-533/60-59 z dne 3. 12. 1960, vknjižena družbena lastnina v upravi Občine Piran.
Tožeča stranka svojih trditev, da je bila navedena parcela last D.D. in C.C. ni z ničemer dokazala in s tem izpodbijala ugotovitve iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska. Tako v pritožbi navaja, da naj bi bil A.A. sicer res lastnik parcel na podlagi kupoprodajne pogodbe z meseca oktobra 1929. Iz pogodbe, s katero razpolaga ona, pa naj bi bila lastnika D.D. in C.C. Te pogodbe pa ni predložila, ne v upravnem postopku ne kasneje v pritožbi in k tožbi. V tožbi še navaja, da naj bi lastništvo in odvzem navedene parcele C.C. izhajalo iz sklepa Občinskega sodišča v Piranu opr. št. O 8/67 z dne 17. 2. 1977, kar pa po oceni sodišča, iz navedenega sklepa ne izhaja. Tožeča stranka za svoje navedbe torej ni predložila ustreznih dokazov. Nasprotno pa je tožena stranka svoje ugotovitve in odločitev v izpodbijani odločbi izkazala s historičnim zemljiškoknjižnim izpiskom, iz katerega nesporno izhaja, da je A.A. na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene meseca oktobra 1929 postal lastnik spornega zemljišča, na katerem pa je bila z odločbo OBLO Piran z dne 3. 12. 1960 vknjižena družbena lastnina v upravi občine Piran.
Ob upoštevanju vsega navedenega, je tudi po presoji sodišča, tožena stranka ravnala pravilno, ko je ugotovila, da tožeča stranka ni pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca, ki ima poleg upravičenca, v skladu z 2. odstavkom 61. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92-odl.US, 13/93-odl.US, 31/903, 24/95-odl.US, 14/97-odl.US, 20/97-odl.US, 65/98, 76/98.odl.US, 66/00, 11/01-odl.US in 18/05-odl.US – ZDen) pravico vložiti zahtevo za denacionalizacijo.
Ker je bil torej postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče, v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.