Jedro

Tožniku pravilno ni bila dodeljena redna BPP na podlagi določb tretjega odstavka 11. člena, 13. člena in 14. člena veljavnega ZBPP, saj so njegovi dohodki v relevantnem obdobju (že dohodki iz naslova izplačane pokojnine v relevantnem obdobju) presegli finančni cenzus.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje in v postopku mediacije, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 762/2016, zaradi plačila odškodnine in doživljenjske rente. Tožnik je 13. 7. 2016 vložil prošnjo za dodelitev BPP. Iz prošnje ter njenih prilog in podatkov, ki jih je služba za BPP pridobila po uradni dolžnosti, je bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje finančnega oziroma premoženjskega pogoja, kot ga določajo 11. člen, 12. člen, 13. člen in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in prvega odstavka 36. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C). Finančni položaj se ugotavlja glede na dohodke prosilca ter prejemke in dohodke njegove družine. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov izvajanja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljevanju minimalni dohodek). V skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) se šteje tožnik kot samska oseba. V obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predmetne prošnje (od aprila do julija 2016) je tožnikov dohodek znašal 1.751,73 EUR in obsega pokojnino. Povprečni mesečni dohodek tožnika v relevantnem obdobju tako znaša 583,91 EUR in presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa 8. člen ZSVarPre, upoštevaje prvi odstavek 36. člena ZSVarPre-C ter indeks rasti življenjskih stroškov. Osnovni znesek minimalnega dohodka v relevantnem obdobju znaša 288.81 EUR, 2-kratnik pa 577,62 EUR. Povprečni mesečni dohodek tožnika v relevantnem obdobju v višini 583,91 EUR presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR. Glede na to, da je tožnik že z višino navedenih prejemkov presegel mejni znesek za odobritev BPP, pristojni organ ni presojal še morebitnih drugih dohodkov oziroma premoženja tožnika in je v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil vlogo tožnika za dodelitev BPP.

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita, saj ni skladna z določbo drugega odstavka 12. člena ZBPP. Tožnik je prejemnik izredne socialne pomoči in se zato v skladu z 12. členom ZBPP finančni položaj prosilca ne ugotavlja. Toženka pa je kljub citirani določbi ZBPP ugotavljala tožnikov finančni položaj. Tožnik je vložil odškodninsko tožbo zoper UKC. Glede na težko finančno situacijo je bil v tej zadevi delno oproščen plačila sodnih taks. Ker je prava neuka stranka in ne more sam uspešno voditi postopka zoper UKC, je zaprosil za dodelitev BPP v tej zadevi. Predložil je Odločbe Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Logatec z dne 7. 10. 2015, 17. 2. 2016 in 18. 5. 2016, iz katerih izhaja, da prejema denarno socialno pomoč. Pri izpolnjevanju točke 4 obrazca vloge za dodelitev BPP pa je storil napako, kar opiše. Poleg navedenih dokumentov je predložil tudi Izvedensko mnenje invalidske komisije ZPIZ z dne 23. 7. 2016, iz katerega izhaja, da je 60% invalid. Znesek prejete pokojnine pa presega znesek 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka le za 6,29 EUR. Tožnikovo vlogo za dodelitev predmetne BPP je pregledala Služba za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki pa ni imela pripomb. Tožnik je bil zelo presenečen, ker je toženka zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP in s tem grobo kršila 12. člen ZBPP, kakor tudi tožnikovo ustavno pravico do poštenega sojenja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi – op. sodišča) in tožniku dodeli zaprošeno BPP.

3. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z njenimi razlogi strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

6. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporen finančni položaj tožnika. Na podlagi prvega odstavka 13. člena ZBPP je do dodelitve BPP upravičena le oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. To pa je podano, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v relevantnem obdobju od aprila do julija 2016 znašal 577,62 EUR (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik 13. 7. 2016 vložil vlogo za dodelitev redne BPP. Povprečni mesečni dohodek iz naslova pokojnine tožnika, kot samske osebe, v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev predmetne BPP (13. 7. 2016) znaša 583,91 EUR in presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v navedenem obdobju znašal 577,62 EUR. Po povedanem tudi po presoji sodišča tožnik ne izpolnjuje finančnega oziroma premoženjskega pogoja, kot ga določajo 11. člen, 13. člen in 14. člen ZBPP. Tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovljeni višini tožnikovih dohodkov ter v zvezi z njo zgolj navaja, da prejeti znesek pokojnine v relevantnem obdobju le za 6,29 EUR presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

7. Tožnik ugovarja, da je toženka v nasprotju z določbo drugega odstavka 12. člena ZBPP, ki določa, da se „finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah Zakona o socialnem varstvu“ v obravnavani zadevi ugotavljala tožnikov finančni položaj. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča RS se pri ugotavljanju upravičenosti do BPP premoženjsko stanje prosilca upošteva tudi v primeru, če prosilec prejema denarno socialno pomoč (sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 435/2006 z dne 4. 4. 2006, I Up 465/2006 z dne 4. 4. 2006, I Up 607/2006 z dne 11. 5. 2006 in X Ips 315/2011 z dne 28. 3. 2012 ter sodba X Ips 324/2013 z dne 29. 1. 2015). Vrhovno sodišče RS je navedlo, da drugi odstavek 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko prosilec razpolaga z odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči, in že iz same vloge prosilca izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovo premoženjsko stanje na podlagi dolžnosti, ki jo določa splošna določba 20. člena ZBPP. Pri tem pa naslovno sodišče poudarja, da je v obravnavani zadevi tožnik zaprosil za dodelitev redne BPP in ne za dodelitev izredne BPP. Na relevantno obdobje se nanaša odločba CSD Logatec z dne 18. 5. 2016, ki jo je tožnik med drugim tudi predložil sodišču in na podlagi katere je bila tožniku dodeljena izredna denarna socialna pomoč v enkratnem znesku 288,81 EUR za poravnavo stanovanjskih stroškov na podlagi 33. člena ZSVarPre in jo mora upravičenec porabiti le za namen, za katerega je bila dana.

8. Iz listin upravnega spisa prav tako nesporno izhaja, da je tožnik 13. 7. 2016 vložil vlogo za dodelitev redne BPP, izpodbijana odločba pa je bila izdana 11. 10. 2016, to pa je že v času veljavnosti novele ZBPP-C (objavljene v Uradnem listu RS, št. 19/15 z dne 20. 3. 2015, velja 15 dan po objavi). S slednjo pa je bila določba 12. člena ZBPP spremenjena tako, da se glasi: „Izredna BPP se dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena tega zakona. (prvi odstavek) Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje prejemanja te in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, preveri strokovna služba za BPP po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa. (drugi odstavek) Strokovna služba za BPP dostopa do podatkov iz prejšnjega odstavka na podlagi enotne matične številke (tretji odstavek).“ Po presoji sodišča tožniku pravilno ni bila dodeljena redna BPP na podlagi določb tretjega odstavka 11. člena, 13. člena in 14. člena veljavnega ZBPP, saj so dohodki tožnika v relevantnem obdobju (že dohodki iz naslova izplačane pokojnine v relevantnem obdobju) presegli finančni cenzus. Materialno pravo je bilo po presoji sodišča pravilno uporabljeno, dejansko stanje v zadevi je bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Neutemeljen in pavšalen pa je tudi očitek tožnika, da mu v zadevi ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje.

9. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.