Jedro

V pojmu prometne nesreče so zajete le nesreče, ki so povezane s prometom, premikanjem vozil po cesti, na kar kaže že smisel in pomen pridevnika „prometna“.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi: „ I. Tožbeni zahtevek, ki se glasi: „ Tožena stranka Zavarovalnica …, d. d., je dolžna tožeči stranki A. A., plačati zavarovalnino za materialno škodo v višini 12.903,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 20. 5. 2014 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od dneva prejema sodbe sodišča prve stopnje“ se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje plačati toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 25,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila. „

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 459,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plačati zavarovalnino za materialno škodo v višini 12.903,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 20. 5. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna v roku 15 dni tožniku plačati pravdne stroške v znesku 1.731,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je v skladu s prvim odstavkom 2. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-13 (v nadaljevanju Splošni pogoji) ena od zavarovanih nevarnosti tudi prometna nesreča. V nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje je pojem prometne nesreče v Splošnih pogojih jasno opredeljen. Prometna nesreča je vsako trčenje, udarec, prevrnitev, zdrs, strmoglavljenje, ipd. Pojem prometne nesreče torej ni vezan na površino, kjer se zgodi, zato je širši od pojma prometne nesreče po Zakonu o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje. Ker je kasko zavarovanje prostovoljno zavarovanje, je s takšno opredelitvijo želela razširiti pojem prometne nesreče tako, da bi krila tudi škodo, ki nastane v situacijah, kot je obravnavana. Če pa bi sledili razlagi sodišča prve stopnje, prevrnitev traktorja v domačem silosu ne bi bila zavarovana nevarnost in kritje po zavarovani polici ne bi obstajalo, temveč bi bila krita le škoda, nastala na javni ali nekategorizirani cesti, namenjeni za javni promet. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pri presoji, kdaj je potrebno obvestiti policijo, treba slediti določbam ZPrCP, ki obvestilo policije predvidevajo le v primeru prometne nesreče II. in III. kategorije, ne pa tudi v primeru prometne nesreče I. kategorije. Če je prevrnitev traktorja na domačem dvorišču mogoče subsumirati pod pojem prometne nesreče, ima na podlagi 30. člena Splošnih pogojev zavarovanec dolžnost, da obvesti policijo ne glede na kategorijo prometne nesreče. V Splošnih pogojih je obveznost obvestitve policije določena širše, saj niso izvzete prometne nesreče, v katerih je nastala le materialna škoda (II Cp 3242/2014). Obvestilo je pomembno zaradi ugotavljanja psihofizičnega stanja voznika. Določeno je zaradi izpodbijanja domneve alkoholiziranosti in je tako v prid zavarovancu. Podobno izhaja tudi iz zadnje strani Splošnih pogojev, kjer toženka svetuje svojim zavarovancem, da bodo z obvestitvijo policije lažje in hitreje uveljavljali svoje pravice iz zavarovanja. Ni relevanten zaključek sodišča prve stopnje, da voznik ni imel namena izogniti se preizkusu alkoholiziranosti. Domnevo alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti le, če so obstajali objektivni razlogi za to, da policija o prometni nesreči ni bila obveščena (npr. dejanska nezmožnost). Napačno je ugotovljena višina škode. Do DDV-ja bi bil tožnik upravičen le, če bi povračilo škode uveljavljal na podlagi že plačanega računa za popravilo traktorja.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno. Navaja, da je pri opredelitvi pojma prometna nesreča, ki je v Splošnih pogojih našteta kot ena od zavarovanih nevarnosti, zaradi njegove nejasnosti treba uporabiti tudi določbe ZPrCP, zlasti v tistem delu, ki ureja obveznosti zavarovanca po nastanku zavarovalnega primera. Ker je nastala samo materialna škoda, v skladu z zakonskimi določbami ni bilo treba obvestiti policije. Vztraja tudi, da je v obravnavanem primeru uspel izpodbiti domnevo alkoholiziranosti. Opustitev obvestitve policije še ne pomeni, da ne more izpodbiti domneve alkoholiziranosti z drugimi dokazi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnikov traktor prevrnil med vožnjo po silosu na dvorišču tožnikove domačije (pri tlačenju travinja), pri tem pa je prišlo do poškodbe traktorske kabine s pritiklinami.

6. Za traktor je imel tožnik pri toženki sklenjeno zavarovanje avtomobilskega kaska. V postopku pred sodiščem prve stopnje sta si pravdni stranki različno razlagali pojem prometne nesreče(1), ki v skladu z 2. členom Splošnih pogojev predstavlja zavarovano nevarnost in utemeljuje obstoj zavarovalnega kritja. Pojem prometne nesreče se sicer pojavlja tudi v 30. členu Splošnih pogojev, ki določa zavarovančeve dolžnosti po nastanku zavarovalnega primera.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da so v pojmu prometne nesreče (ki ga je sodišče prve stopnje pravilno razlagalo ob upoštevanju razlagalnih pravil iz 82. člena OZ), zajete le nesreče, ki so povezane s prometom, premikanjem vozil po cesti, na kar kaže že smisel in pomen pridevnika „prometna“. Kot prometno nesrečo po Splošnih pogojih je zato po presoji pritožbenega sodišča mogoče opredeliti le tisto nesrečo, do katere pride pri uporabi vozila v cestnem prometu, pri čemer gre lahko za trčenje, udarec, prevrnitev, ipd.

8. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni prišlo do prometne nesreče, saj je do škodnega dogodka prišlo v silosu, ki je lociran na tožnikovem domačem dvorišču, pri tlačenju travinja. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da takšnemu zaključku sodišče prve stopnje ni pripisalo pravilne materialnopravne posledice, to je, da v obravnavanem škodnem dogodku nastala materialna škoda ni krita s sklenjenim prostovoljnim zavarovanjem, saj se z obravnavanim škodnim dogodkom ni uresničila (v 6. in 7. točki obrazložitve predmetne sodbe) opisana zavarovana nevarnost iz 2. člena Splošnih pogojev (prometna nesreča).

9. Na podlagi tožnikovih navedb je mogoče zaključiti, da šteje, da kritje iz sklenjenega zavarovanja avtomobilskega kaska obstaja tudi zato, ker je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, vendar takšno stališče ni pravilno. V skladu z 2. členom Splošnih pogojev je pogoj za to, da je škoda krita s sklenjenim zavarovanjem avtomobilskega kaska, da je ta nastala v prometni nesreči in ne, da je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila(2).

10. Ker po pojasnjenem zavarovalno kritje iz sklenjenega zavarovanja avtomobilskega kaska ne zajema obravnavanega škodnega dogodka, tožbeni zahtevek ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

11. Sprememba sodbe sodišča prve stopnje je narekovala spremembo stroškovne odločitve (drugi odstavek 165. člena ZPP). Po spremenjeni odločitvi je tožnik v pravdi v celoti propadel, zato je dolžan toženki na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti pravdne stroške. Stroške toženke je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priglašenih stroškov in ob upoštevanju 155. člena ZPP. Toženki je priznalo poštne in administrativne stroške v znesku 25,00 EUR. Tožnik je dolžan toženki povrniti pravdne stroške v navedenem znesku v roku 15 dni od vročitve sodbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila.

12. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo še o priglašenih pritožbenih stroških. O stroških odgovora na pritožbo ni odločalo, saj zahteve za njihovo povračilo tožnik ni specificiral (drugi odstavek 163. člena ZPP). Na podlagi priglašenih stroškov in Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je pritožbeno sodišče priznalo toženki stroške sodne takse v višini 459,00 EUR. Ker je toženka s pritožbo v celoti uspela, ji je na podlagi prvega odstavka 154. člen ZPP tožnik dolžan v roku 15 dni od vročitve sodbe pritožbenega sodišča povrniti pritožbene stroške v znesku 459,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila.

Op. št. (1): Tožnik je npr. prvenstveno vztrajal, da obravnavane nesreče sploh ni mogoče šteti za prometno nesrečo, saj ne ustreza zakonski definiciji prometne nesreče. Op. št. (2): V obravnavanem primeru ne gre za obvezno zavarovanje. Tako ni relevantno, da po razlagi pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila.