Jedro

Sodišče v primeru, če tožena stranka zahtevek pripozna izda posebno sodbo: sodbo na podlagi pripoznave. Pripoznava zahtevka je naslovljena na sodišče. Zato ni potrebno, da bi se tožnica s pripoznavo zahtevka pred izdajo sodbe seznanila, in prav tako ni treba, da bi tožnica eventualno podala predlog za izdajo takšne sodbe. Tožnica izdaje sodbe na podlagi pripoznave, če tožena stranka zahtevek pripozna, tudi ne more preprečiti. Zato namreč ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje takšne sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je razsodilo, da se sklep tožene stranke št. ... z dne 16. 9. 2013 ter ocenitvi letne delovne uspešnosti tožnice za leto 2011 in leto 2012, ki ju jo tožena stranka vročila tožnici dne 26. 8. 2013, kot nezakoniti razveljavijo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna ponovno izvesti postopek ocene letne delovne uspešnosti tožnice, vse v roku 15 dni pod izvršbo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici potrebne stroške pravde, ki jih bo sodišče odmerilo s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. V nadaljevanju je sodišče izdalo sklep, s katerim je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 317,57 EUR, v roku 8 dni brezobrestno, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

3. Tožnica vlaga pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v II. točki izreka (glede ponovne izvedbe postopka ocene letne delovne uspešnosti) spremeni tako, da zahtevek v tem delu zavrže oziroma podredno, da sodbo sodišča prve stopnje v II. točki razveljavi in zadevo odstopi sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Izpodbijana sodba je nezakonita. Tožnica uvodoma navaja, da je vlogo tožene stranke s pripoznavo tožbenega zahtevka dobila istočasno s sodbo na podlagi pripoznave, zato na pripoznavo vsebinsko ni mogla odgovoriti, saj je sodišče sodbo izdalo zunaj naroka (brez izvedbe prvega naroka), tako da je podana bistvena kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo kršeno načelo kontradiktornosti in tožnici ni bilo omogočeno, da poda izjavo v postopku glede vprašanja pripoznave. V posledici navedenega tožnica s svojimi navedbami in dokazi v tej pritožbi ni prekludirana. Tožnica navaja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo 17. 11. 2013 zatrjevala, da tožnica za postopek nima pravnega interesa, saj naj bi bile nezakonite ocene z odločbo razveljavljene na podlagi 200. člena ZDR-1. Komisija je ugovoru tožnice sledila ter izdala dne 18. 12. 2013 sklep št. ..., s katerim je spremenila oceni za leto 2011 in 2012, tako da je dobila tožnica nadpovprečno oceno (88,46 %) za vsako leto. Tako ni razloga, zakaj takšna ocena ne bi učinkovala, saj tožena stranka lahko svojo napako vedno odpravi in ni potrebno, da se s postopkom obremenjuje sodišče. Pred odločitvijo o izdaji sodbe na podlagi pripoznave bi moralo sodišče presoditi, ali lahko tožena stranka zahtevek za ponovno ocenjevanje sploh pripozna, saj je tako poseglo v preizkus ocene z dne 18. 12. 2013. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in navaja, da sodišče lahko odloča v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, pri čemer tožnica ni spremenila tožbenega zahtevka od vložitve tožbe z dne 11. 11. 2013. Tožena stranka je sama ugotovila, da je kršila določbe tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS in zato je komisija svoj sklep razveljavila in ponovno odločila. Ocena druge komisije ni nična. Vprašanje ocenjevanja delovne uspešnosti je za delavce tožene stranke relevantno zaradi napredovanja. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela in druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela. Po mnenju tožene stranke uporaba instituta zahteve za odpravo kršitev pri delodajalcu na podlagi 200. člena ZDR-1 po prejemu odločitev prvih komisij ni bila pravilna. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

5. Tožnica podaja odgovor na odgovor tožene stranke na pritožbo in navaja, da poprava ocene nikakor ne more biti nična, če je delodajalec sam popravil oceno in je le-ta dokončna, potem tudi ni potrebe, da bi se zakonske določbe tolmačilo na pretirano formalen način.

6. Pritožba se zavrže. 7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti tistih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih tožena stranka uveljavlja v pritožbi in ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče dne 6. 6. 2016 izdalo sodbo na podlagi pripoznave iz razloga, ker je tožena stranka s posebno pisno vlogo z dne 3. 6. 2016 tožbeni zahtevek v celoti pripoznala, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, pri čemer je tudi ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati v smislu določb tretjega odstavka 3. člena ZPP.

9. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica vložila tožbo 8. 11. 2013, tožena stranka je podala odgovor na pritožbo 18. 12. 2013, pri čemer je kot že navedeno tožena stranka 3. 6. 2016 pripoznala tožbeni zahtevek v celoti. Pritožbeno sodišče navaja, da bi tožnica v kolikor je menila, da je tožena stranka sama preverila svojo oceno in izdala sklep o nadpovprečni uspešnosti (88,46 %) za vsako leto s sklepom dne 18. 12. 2013, bi lahko tožnica ves čas do odločitve sodišča 6. 6. 2016 umaknila svojo tožbo, česar pa ni storila. Zato je sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave in ni storilo zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki sicer določa, da je le-ta podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (načela kontradiktornosti), saj sodišče v primeru, če tožena stranka zahtevek pripozna izda posebno sodbo: sodbo na podlagi pripoznave. Pripoznava zahtevka je naslovljena na sodišče. Tako ni potrebno, da bi se tožnica s pripoznavo zahtevka pred izdajo sodbe sploh seznanila, in prav tako ni treba, da bi sicer tožnica eventualno podala predlog za izdajo takšne sodbe. Tožnica izdaje sodbe na podlagi pripoznave, če tožena stranka zahtevek pripozna, tudi ne more preprečiti. Zato namreč ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje takšne sodbe (komentar k 316. členu ZPP - dr. A. Galič). Tako bi bila dispozitivnost omejena le s kogentnimi predpisi in moralo (člen 3 in 2 OZ), enaka omejitev pa se izraža tudi v civilnem procesnem pravu, razpolaganje z zahtevkom ne sme biti v nasprotju s kogentnimi predpisi ali moralo (člen 3/3 ZPP).

10. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrglo po določilih četrtega odstavka 343. člena ZPP, ki določa, da pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Poudariti je namreč, da je tožnica s svojim tožbenim zahtevkom uspela v celoti.