Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali lahko pritožbeno sodišče, potem ko je prvostopenjsko sodišče trditve tožnikov o obstoju in obsegu nepremoženjske škode štelo za zadostne, le-te opredeli kot pomanjkljive in tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrne, ne da bi tožnikom omogočilo, da pomanjkljive navedbe dopolnijo, - ali lahko materialnoprocesno vodstvo sodišče izvede tudi po prvem naroku, tako da lahko stranke tudi po njem v skladu z zahtevami sodišča brez sankcije prekluzije navajajo trditve in predlagajo dokaze, - ali in kako sme pritožbeno sodišče sankcionirati ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je upoštevalo procesno ravnanje stranke (plačilo predujma za izvedenca, predložitev prevodov dokumentacije), katerega je ta opravila po izteku roka, ki ga je za to določilo sodišče, podaljšanja tega roka pa stranka ni predlagala, - ali je dopustno sankcionirati ravnanje stranke, ki je opravila procesno dejanje po izteku roka, ki ga je za to določilo sodišče in katerega podaljšanja ni predlagala, vendar je sodišče na sankcije zaradi zamude tega roka ni opozorilo, - ali ima pravico zahtevati, da se v slovenski jezik prevedejo hrvaške listine v spisu, stranka, ki je hrvaška (pravna) oseba (ima pa slovenskega odvetnika).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali lahko pritožbeno sodišče, potem ko je prvostopenjsko sodišče trditve tožnikov o obstoju in obsegu nepremoženjske škode štelo za zadostne, le-te opredeli kot pomanjkljive in tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrne, ne da bi tožnikom omogočilo, da pomanjkljive navedbe dopolnijo? Ali lahko materialnoprocesno vodstvo sodišče izvede tudi po prvem naroku, tako da lahko stranke tudi po njem v skladu z zahtevami sodišča brez sankcije prekluzije navajajo trditve in predlagajo dokaze? Ali in kako sme pritožbeno sodišče sankcionirati ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je upoštevalo procesno ravnanje stranke (plačilo predujma za izvedenca, predložitev prevodov dokumentacije), katerega je ta opravila po izteku roka, ki ga je za to določilo sodišče, podaljšanja tega roka pa stranka ni predlagala? Ali je dopustno sankcionirati ravnanje stranke, ki je opravila procesno dejanje po izteku roka, ki ga je za to določilo sodišče in katerega podaljšanja ni predlagala, vendar je sodišče na sankcije zaradi zamude tega roka ni opozorilo? Ali ima pravico zahtevati, da se v slovenski jezik prevedejo hrvaške listine v spisu, stranka, ki je hrvaška (pravna) oseba (ima pa slovenskega odvetnika)?

Obrazložitev

1. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi toženke in sodbo prvostopenjskega sodišča v obsodilnem delu in v izreku o pravdnih stroških spremenilo tako, da je tožbene zahtevke v celoti zavrnilo ter odločilo, da morajo tožniki toženki nerazdelno povrniti odmerjene pravdne stroške. Zaključilo je, da pritožba utemeljeno poudarja, da prva dva tožnika nista zmogla trditvenega bremena glede njune lastne nepremoženjske škode. Pravna podlaga zahteva zatrjevanje takih dejstev, na podlagi katerih bi se lahko ugotavljalo, ali ustrezajo določilu »če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo«. Tožnika takih trditev nista postavila niti potem, ko je toženka v vlogah in na narokih opozarjala na omenjeno pomanjkljivost in na ta način nadomestila pomanjkljivo materialno procesno vodstvo sodišča. Pritožbeno sodišče je tudi zaključilo, da pritožba v zvezi z odškodnino za škodo zaradi smrti žene oziroma matere tožnikov utemeljeno navaja, da prvostopenjsko sodišče ne bi smelo izvesti in upoštevati dokaza z izvedenko, saj so tožniki predujem za izvedbo tega dokaza plačali po izteku roka, ki ga je določilo sodišče, tožniki pa niso zaprosili za njegovo podaljšanje. Pritožbeno sodišče je nadalje zaključilo, da prvostopenjsko sodišče iz istih razlogov ne bi smelo vključiti v dokazno oceno prevodov medicinske dokumentacije iz hrvaškega v slovenski jezik.

2. Tožniki so vložili predlog za dopustitev revizije. Menijo, da je odločitev vrhovnega sodišča v predmetni zadevi pomembna za enotno uporabo prava in da gre za odločitev o pravnih vprašanjih, glede katerih odločitev pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča in glede katerih sodna praksa višjih sodišč ni enotna. Podarjajo, da je prvostopenjsko sodišče tožbo obravnavalo kot sklepčno in da je opis nepremoženjske škode vzelo kot zadosten. Če prvostopenjsko sodišče trditvene podlage tožnikov ne bi štelo za zadostno, bi moralo v skladu z 285. členom ZPP poskrbeti, da se navedbe obeh tožnikov v tej smeri dopolnijo. Prva dva tožnika pa v tej zadevi nista imela možnosti odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, zaradi česar jima je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Poudarjata tudi, da na prvi stopnji ni nikoli prepozno za aktiviranje materialnega procesnega vodstva. V zvezi s tem se sklicujeta na odločitev Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1483/2007 ter na odločbe Ustavnega sodišča Up-312/03, Up-108/04 in Up-695/2004. Tudi glede predujma za izvedenko, ki je ugotavljala vzročno zvezo med smrtjo matere oziroma žene tožnikov ter prometno nezgodo, tožniki opozarjajo, da je prvostopenjsko sodišče plačilo predujma sprejelo in predlagani dokaz izvedlo. S tem je bil tožnikom konkludentno podaljšan rok, ki je bil določen le zato, da se pospeši potek postopka. Dokler sodišče ne odloči, da se dokaz ne izvede, ta sankcija ne more zadeti nobene stranke. Sklicujejo se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 5449/2005 ter na odločbi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 2139/2008 in I Cp 616/2007. V konkretni zadevi pa bi lahko sodišče tožnikom odmerilo nepremoženjsko škodo zaradi smrti žene oziroma matere tudi brez izvedenskega mnenja. Nadalje opozarjajo, da prevod listin iz hrvaškega v slovenski jezik zahteva toženka, ki je hrvaška pravna oseba. Poleg tega tožniki prevodov niso preložili prepozno iz že podanih razlogov. Sklicujejo se na odločitve Višjega sodišča v Mariboru I Cp 2139/2008 in Cp 5449/2005 ter Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2441/2009. Tožniki ne morejo biti prikrajšani v pravici do predložitve prevodov tudi zato, ker prvostopenjsko sodišče, ki jim je naložilo, da predložijo ustrezne prevode v roku 30 dni, ni določilo nobene sankcije za primer, da prevodi v roku ne bodo predloženi. Prvostopenjsko sodišče pa je po izteku postavljenega roka predložene prevode sprejelo in jih je pri sojenju upoštevalo. Menijo, da so s tem uspeli utemeljiti in dokazati nezakonitost odločitve pritožbenega sodišča in predlagajo izdajo sklepa o dopustitvi revizije.

3. Predlog je utemeljen.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367. a člena ZPP v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo.