Jedro

Četrti odstavek 19. člena ZPND trajanje ukrepa omejuje na 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 6 mesecev. Ker je sodišče v danem primeru o predlogu za podaljšanje ukrepa odločalo šele po njegovem izteku, bi ga lahko podaljšalo za (največ) 6 mesecev od njegovega izteka in ne od trenutka izdaje sklepa ali celo od njegove vročitve, saj bi s tem trajanje ukrepa nedopustno podaljševalo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu N 109/2013 z dne 12.2.2014 delno ugodi in se navedeni sklep spremeni tako, da se izvajanje ukrepa po sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu N 50/2013 z dne 12.6.2013 podaljša do 15.6.2014. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.2.2014 podaljšalo ukrep, ki ga je sodišče izreklo s sklepom N 50/2013 z dne 12.6.2013 in s katerim je nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje predlagateljema in njunima stanovanjskima hišama na razdalji najmanj 200 m ter navezovanje stikov z njima na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje. Ukrep je podaljšalo za šest mesecev od vročitve sklepa nasprotnemu udeležencu. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper takšno odločitev.

2. Nasprotni udeleženec je proti odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da se njegovemu ugovoru ugodi in razveljavi sklep o podaljšanju ukrepa, ali pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je bilo v postopku kršeno načelo kontradiktornosti in pravica nasprotnega udeleženca, da se v postopku izjavi. Preden je bilo o ukrepu odločeno, bi morala biti dana nasprotnemu udeležencu možnost, da se o predlogu za izdajo izrečenega ukrepa seznani. Meni, da ga sodišče postavlja v neenak položaj v primerjavi s predlagateljema. Postopanje sodišča, ki je podaljšanje izrečenega ukrepa vročilo zgolj nasprotnemu udeležencu osebno, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu, ni pravilno. Takšno postopanje sodišča predstavlja poseg v pravice nasprotnega udeleženca do enakopravnega obravnavanja in učinkovitega uveljavljanja njegovih pravic. Glede na postopanje sodišča, se niti ne ve, ali gre za nov postopek ali nadaljevanje starega. Iz izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da gre za podaljševanje že izrečenega ukrepa in s tem vsebinsko za nadaljevanje postopka. Odločitev sodišča, ki je izrečeni ukrep podaljšalo za šest mesecev od vročitve sklepa de facto podaljšuje njegovo veljavnost za vsaj dva meseca. Prepoved približevanja predlagateljema je bila nasprotnemu udeležencu izrečena s sklepom z dne 12.6.2013, ki ga je nasprotni udeleženec prejel 15.6.2013, torej bi ukrep lahko skupaj z maksimalnim podaljšanjem trajal le do 15.6.2014. Po odločitvi sodišča se bo njegovo trajanje raztegnilo na sredo avgusta 2014. O eventualnem podaljšanju ukrepa je mogoče odločati le takrat, ko je še v veljavi. Meni tudi, da ni nikakršnega razloga, da bi se mu še nadalje omejevala svoboda gibanja, saj je podaljševanje ukrepa vsebinsko popolnoma brez podlage. Odrejene prepovedi ni kršil, saj s predlagateljema sploh ni namerno prihajal v stik in gre za popolnoma izmišljene navedbe, ki niso z ničemer potrjene. Okoliščina, da je sodišče o predlaganem podaljšanju odločilo šele v februarju 2014, kaže na to, da sodišče navedb predlagateljev o razlogih za podaljšanje ne jemlje tako resno. Vztraja tudi na svojih trditvah o nesorazmernosti ukrepa. Nerazumljiv je ukrep tudi zato, ker se mu prepoveduje, da bi se približeval stanovanjskima hišama na dveh naslovih. Zaradi omejitve, izrečene z ukrepom je udeležencu praktično onemogočeno obiskovanje bolnišnice, pošte, trgovine, ki so vse zajete v krog prepovedi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje izreklo nasprotnemu udeležencu prepoved približevanja predlagateljema, njunima stanovanjskima hišama ter delovnemu mestu predlagateljice na razdalji najmanj 200 m in hkrati prepoved navezovanja stikov z njima. Izreklo je še, da prepoved velja šest mesecev od vročitve sklepa. Nasprotnemu udeležencu je bil sklep vročen 15.6.2013, kar pomeni, da je bila določena njegova veljavnost do 15.12.2013. Predlagatelja sta še v času trajanja ukrepa (4.12.2013) predlagala njegovo podaljšanje. V predlogu sta navedla, da nasprotni udeleženec prepovedi ne upošteva in tudi opisala udeleženčeve kršitve prepovedi, o kateri sta tudi obvestila policijo. Toženec se je ob kršitvah obnašal agresivno in grozil. Navedla sta tudi, da se zaradi nenehnih psihičnih pritiskov, ki jih zanju predstavlja ravnanje nasprotnega udeleženca, zdravita pri psihiatru, multidisciplinarni tim centra za socialno delo pa je izdal mnenje o visoki stopnji njune ogroženosti. Sodišče je predlogu predlagateljev ugodilo in ukrep prepovedi približevanja podaljšalo za šest mesecev. Sklep je bil predlagateljema vročen 18.2.2014. Sodišče prve stopnje je že v prejšnjem postopku ugotovilo, da sta predlagatelja, ki sta udeleženčev sin in snaha, žrtvi njegovega nasilja. Nasprotni udeleženec je bil že pravnomočno obsojen za nasilje do predlagateljev. Sodišče je tudi ugotovilo, da nasprotni udeleženec predlagatelja nadleguje, jima grozi in na različne načine verbalno in fizično posega v njuno integriteto. Ugotovilo je, da to ni počel le v času pred vložitvijo predloga, ampak to počne tudi po izdaji sklepa, s katerim mu je izreklo ukrep približevanja. Sodišče je bilo o kršitvah izrečenega ukrepa obveščeno tako s strani predlagateljev, kot tudi s strani policije. Iz podatkov spisa N 50/20013 izhaja, da je nasprotni udeleženec kršil ukrep prepovedi približevanja tudi še po pravnomočnosti omenjenega sklepa (obvestilo Policijske postaje Novo mesto z dne 8.12.2013). Ker sta predlagatelja izkazala, da še vedno obstoje predpostavke za izrečeni ukrep, ki so določene v prvem odstavku 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), je prvostopenjsko sodišče pravilno sklenilo, da obstajajo pogoji za podaljšanje ukrepa. Pri tem je treba poudariti, da je izrečeni ukrep nedvomno sorazmeren stopnji ogroženosti predlagateljev. Pritožbeno sodišče je že v svojem prejšnjem sklepu (sklep IV Cp 3131/2013 z dne 27.11.2013) navedlo, da nasprotni udeleženec ne zmore pojasniti, zakaj bi se po vsej sili rad srečeval s predlagateljema, ki si tega ne želita. Prepričljivega pojasnila ni uspel dati niti pri odločanju o podaljšanju ukrepa. Njegova trditev, da mu ukrep onemogoča približevanje bolnišnici, trgovini, pošti, ipd., pa ne more biti resen. Iz vsebine ukrepa je jasno razviden njegov namen, ki nasprotnega udeleženca ne omejuje do pristopanja tudi do navedenih institucij. Tudi samo postopanje nasprotnega udeleženca v tem postopku pa izkazuje, da izrečenega ukrepa še vedno ne jemlje resno.

5. Okoliščina, da je sodišče sklep o podaljšanju ukrepa vročilo neposredno nasprotnemu udeležencu in ne njegovemu pooblaščencu in okoliščina, da je sodišče sklep izdalo pod novo opravilno številko, ni imelo vpliva na uveljavljanje pravic nasprotnega udeleženca v tem postopku. Pritrditi pa mu je treba, da gre pri odločanju o podaljševanju že izrečenega ukrepa za nadaljevanje postopka, v katerem je bil ukrep izrečen. Četrti odstavek 19. člena ZPND ukrep prepovedi nasilnih dejanj oziroma trajanje ukrepa omejuje na največ šest mesecev, z možnostjo podaljšanja za še nadaljnje pol leta. To pomeni, da skupno trajanje ukrepa ne sme preseči 12 mesecev. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da bi moralo sodišče o podaljšanju ukrepa odločiti pred njegovim potekom. Če pa odloča po njegovem poteku, potem ga lahko podaljša zgolj za (največ) šest mesecev od preteka njegovega trajanja, ne pa morda od trenutka izdaje sklepa ali celo od njegove vročitve. Slednje bi pomenilo nedopustno podaljševanje trajanje ukrepa. Sodišče prve stopnje je zato kršilo navedeno določilo, ko ukrepa ni podaljšalo od dne njegovega poteka. Ker je ukrep, ki je bil izrečen s sklepom prvostopenjskega sodišča N 50/2013 z dne 20.8.2013, potekel 15.12.2013, bi prvostopenjsko sodišče lahko navedeni ukrep podaljšalo za nadaljnjih šest mesecev zgolj od navedenega dne, torej do 15.6.2014. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka te odločbe ( 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s 24. členom ZPND).

6. V skladu z določilom 1. odstavka 35. člena ZNP v zvezi z 24. členom ZPND vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače. Zakonske določbe, ki bi stroške v obravnavani situaciji urejal drugače, ni. Nasprotni udeleženec zato neutemeljeno terja povrnitev svojih stroškov postopka (tako stroškov, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje kot tudi pritožbenih stroškov).

7. V preostalem delu je bilo treba pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki v času odločanja pritožbenega sodišča ne učinkuje več, zavrniti kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 24. členom ZPND).