Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vloga za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko je prepozno vložena, če je vložena po preteku enega leta.
Pritožbi se zavrne in se potrdi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1613/2000-13 z dne 31.1.2002.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 17.8.2000, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Upravne enote L. z dne 6.1.2000. Z njim je upravni organ prve stopnje zavrgel tožnikovo vlogo za zamenjavo njegovega tujega vozniškega dovoljenja, ker jo je vložil po poteku enoletnega roka. V razlogih navaja, da po ugotovitvah tožene stranke tožnik neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji od 13.5.1994, vlogo za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje pa je vložil na Upravni enoti Ljubljana dne 22.7.1999, to je več kot eno leto od dneva uveljavitve Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 - ZVCP). Po določbi 135. člena ZVCP se zamenja veljavno tuje vozniško dovoljenje za slovensko vozniško dovoljenje le, če je vloga dana najkasneje v enem letu od pričetka prebivanja stranke, ki tako zamenjavo zahteva oziroma najkasneje v enem letu od ZVCP za stranke, ki so pričele prebivati v Republiki Sloveniji pred uveljavitvijo tega zakona. Tožnik v takem roku ni vložil vloge za zamenjavo, temveč po poteku tega roka in mu ni mogoče izdati slovenskega vozniškega dovoljenja namesto veljavnega tujega. Navedeni enoletni rok ni mogoče podaljšati, z njegovim potekom neuveljavljena pravica ugasne. Sodišče prve stopnje se je z navedeno presojo tožene stranke strinjalo, nobenega dvoma ni, da je navedeni enoletni rok prekluzivni rok in da po njegovem poteku neuveljavljena pravica ugasne. ZVCP nima posebnih pravil o poteku enoletnega roka za tujce, ki so na območju RS pričeli prebivati pred pričetkom njegove veljavnosti, zato je za take tujce enoletni rok, v katerem lahko uveljavljajo pravico zamenjave pričel teči z dnem uveljavitve ZVCP in je potekel s 3.5.1999 (pravilno 1.5.1999). Med strankama je nesporno, da je tožnik v Republiki Sloveniji prebival že pred uveljavitvijo ZVCP in nobenega dvoma ni, da je za zamenjavo vozniškega dovoljenja zaprosil več kot eno leto po uveljavitvi ZVCP. Ob takem dejanskem stanju je izgubil pravico do zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje. Z določbo o zamenjavi ni kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom, ravno nasprotno, saj je določeni kategoriji tujcev dana možnost pridobitve slovenskega vozniškega dovoljenja že na podlagi same zamenjave njihovih tujih vozniških dovoljenje, kar predstavlja olajšavo od splošnega pravila, da morajo vse osebe (tudi državljani RS) za pridobitev vozniškega dovoljenja opraviti izpit pred komisijo v Republiki Sloveniji.
V pritožbi tožeča stranka navaja, da ni mogla uresničiti pravice po 135. členu ZVCP, saj ji je bilo vozniško dovoljenje v novo nastali BiH izdano 14.6.1999 in tako v roku, določenim z zakonom, ni razpolagala z veljavnim vozniškim dovoljenjem. Takoj po prejemu novo izdanega vozniškega dovoljenja v BiH, katere državljan je, je pri ustreznem organu zaprosila za zamenjavo svojega vozniškega dovoljenja za slovensko po 135. členu ZVCP. Zaradi zavrnitve prošnje se je znašla v neenakem položaju glede na tiste imetnike vozniških dovoljenj s podobnim statusom. Rok, določen v 135. členu ZVCP ni prekluziven, in ustvarja neenak položaj enakih subjektov. Predlaga, da se ji takoj izda odločba o veljavnem slovenskem vozniškem dovoljenju.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Ob ugotovitvi, ki ji tožnik v pritožbi ne ugovarja, da neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji od 13.5.1994 dalje, je pravilna ugotovitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka kot tujec na podlagi 1. odstavka 135. člena ZVCP pravočasno zahtevala zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje, če bi zahtevo vložila v roku enega leta od pričetka prebivanja v Republiki Sloveniji oziroma v roku enega leta od uveljavitve ZVCP, to je do 1.5.1999. Ker ni sporno, da je tožnik zahtevo za zamenjavo vložil 22.7.1999, jo je vložil prepozno.
Stališče sodišča prve stopnje, da je rok, določen v 135. členu ZVCP prekluziven, je pravilno, saj iz same navedene zakonske določbe izhaja, da je posledica prepozno vložene vloge izguba pravice do zamenjave. Ob tem pa ne gre za kršitev določb Ustave, saj po 13. členu Ustave imajo tujci v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene z ustavo in zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije. V primeru zamenjave vozniškega dovoljenja imajo tujci torej take pravice kot jih določa ZVCP. Na odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, da je bilo tuje vozniško dovoljenje izdano šele 14.6.1999. Če tožnik ni razpolagal z veljavnim tujim vozniškim dovoljenjem, da bi pravočasno uveljavljal zamenjavo vozniškega dovoljenja, to le pomeni, da ni izpolnjeval tudi zakonskega pogoja, ki določa, da zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje lahko uveljavlja le oseba, ki razpolaga z veljavnim tujim vozniškim dovoljenjem.
Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.