Jedro

Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori” lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP ne nadomešča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 3.11.2016:(2) - ugotovilo, da je tožnica lastnica parcele št. 1 k. o. X, parcele št. 2 k. o. X v izmeri 3.120 m² do 20260/33853-tin in parcele št. 3 k. o. X (I. točka izreka), - zavrnilo, kar je tožnica glede parcele št. 2 (to je, da je lastnica te nepremičnine še v izmeri 30.733 m² do 20260/33853-tin) zahtevala več (II. točka izreka), - odločilo, da je dolžna tožnica toženki v 15-ih dneh od izdaje sodbe plačati stroške postopka v višini 8.386,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Poudarja, da je predložila arondacijsko odločbo, s katero je pridobila parcelo 2 k. o. X. V njej je izrecno navedeno, da je zavezanec v postopku prejel drugo zemljišče v k. o. Y. Vrednost zemljišča, ki ga je prejel arondacijski zavezanec za parcelo 2, to je zemljišče v Y, bistveno presega vrednost parcele 2, saj predstavlja protivrednost 148%. Parcela 2 je tako v celoti odplačno pridobljena. Njena površina se je spreminjala, a to na tožbeni zahtevek ne more vplivati. Tožnica se v tožbi sklicuje na arondacijsko odločbo. Če je to osnova, potem isto merilo velja za izračun odplačnosti ali neodplačnosti. Kasnejše spremembe niso upoštevane, kakor tudi niso bile navedene v tožbi. Tudi pri parcelah št. 1 in št. 3, obe k. o. X, je bil arondacijski postopek enak kot pri parceli št. 2 k. o. X, in sicer sta bili za arondirani parceli odmerjeni ustrezni odškodnini. Toženka je točno navedla arondacijski odločbi, ki se nahajata v zbirki listin ZK Okrajnega sodišča v Ljubljani oziroma Okrajnega sodišča ... Odločbe so tako obstojne, zaradi česar so navedbe v 30. točki obrazložitve nepravilne. V zvezi s pojasnili sodišča prve stopnje se pritožnica sprašuje, kje je odgovor pravobranilstva in prevzemni zapisnik, kot tudi kateri lokalni samoupravni skupnosti je pravobranilstvo dokumentacijo izročilo. Če pravobranilstvo ne ve, kje ima listine, kako naj toženka po mnenju sodišča napiše točno, katere listine obstajajo, pogodbene stranke, datum listine in podobno. Sama je točno navedla arondacijski odločbi po prenosu parcel št. 1 in 3, obe k. o. X v svoje premoženje. Predlagala je, da naj sodišče v zvezi s tem vprašanjem ukrepa po sedanjem členu 13 Zakona o sodiščih. Stališče sodišča, s katerim je ta predlog zavrnilo, naj bi bilo napačno. Člen 266 ZPP je del zakonskega besedila „ZPP“ uradni list 73/2007, člen 13 pa je del zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Uradni list RS 2013). Zato naj bi bil omenjeni člen specialni zapis, ki izrecno nalaga sodišču, da mora po uradni dolžnosti pridobiti za sodni postopek potrebne sodbe in sklepe sodišč, odločitve drugih organov in nosilcev javnih pooblastil, ki jih navajajo oziroma pridobitev katerih predlagajo stranke sodnih postopkov in se nanašajo nanje oziroma njihovo zadevo. To velja tudi za konkretni primer. Toženka je predlagala konkretno odločbo, ki se nahaja pri državnem organu pristojnega sodišča (ZK pristojnega sodišča) in ki je pomembna za to zadevo.

3. Tožnica in stranski intervenient na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v okviru 38. točke izpodbijane odločbe pojasnilo, da je toženka listino, ki se nanaša na pridobitev parcele št. 2, k. o. X predložila prepozno.(3) Zato ugotovitev, ki jih je v postopku angažirani izvedenec A. A. na njeni podlagi podal v zvezi z okoliščino odplačnosti (pridobitve parcele), upravičeno ni upoštevalo. Ker pritožba zaključku o nepravočasnosti predložitve in posledični neupoštevnosti(4) (ustrezno) ne oporeka, je sklicevanje na obstoj omenjene odločbe oziroma samo njeno vsebino(5) brezpredmetno. Enako velja za pritožbeno omenjanje površine predmetne parcele oziroma izpostavljanje nebistvenosti spreminjanja te površine skozi čas. V tistem delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v zvezi z omenjeno parcelo ugodilo, je to storilo iz razloga, ker toženka, na kateri je bilo v tem oziru dokazno breme,(6) odplačnosti njene pridobitve (glej določbe prvega in drugega odstavka 74. člena ZZad)(7) ni izkazala. Samih kasnejših sprememb površine omenjene parcele pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo(8) in je tožbenemu zahtevku ugodilo le glede površine (3.120 m2), ki jo je (na podlagi odločbe) pridobila toženka.

6. Da naj bi bili (kot to zatrjuje v pritožbi) za (arondirani) parceli št. 1 in št. 3, obe k. o. X, odmerjeni (ustrezni) odškodnini oziroma da sta bili ti dve z njene strani pridobljeni odplačno, toženka ni uspela izkazati. Zakaj ji v tem oziru ni bilo moč slediti, je sodišče prve stopnje pojasnilo predvsem v 10., 35. in 36. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker je bilo torej glede omenjene okoliščine na toženki ne le trditveno, ampak tudi dokazno bremene, zgolj njeno pritožbeno poudarjanje, da naj bi se arondacijski odločbi (v zvezi s omenjenima parcelama) nahajali v zbirki listin ZK Okrajnega sodišča v Ljubljani (oziroma Okrajnega sodišča ...), ne zadostuje. Poleg tega sodišče prve stopnje v 10. oziroma 34. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navaja,(9) da toženka (kot je bila to dolžna storiti) dokaznega predloga glede parcele št. 3 konkretizirano (to je z navedbo organa, ki jo je izdal, številko in datumom njene izdaje) sploh ni podala, medtem ko naj bi v zvezi s parcelo št. 1 navedbe podala prepozno (in sicer šele v vlogi z dne 27.9.2016 – l. št. 410).

7. Sodišče prve stopnje je (v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), sklicujoč se na relevantne zakonske določbe (in iz njih izhajajoče dolžnosti omenjenega organa), pojasnilo, zakaj je sledilo navedbam Državnega pravobranilstva RS, da s pogodbami iz obdobja 1962 - 1964 ne razpolaga več. Pritožnica očita, da glede tega prevzemni zapisnik ni bil predložen, a ni razvidno, da bi kaj takega pravočasno izpostavljala že v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena ZPP).(10) Tudi sicer pa je glede zadevnega vprašanja bistveno predvsem to, da toženka sama v pritožbi (konkretno) navaja, kje naj bi se arondacijski odločbi (v zvezi s parcelama št. 1 in 3, obe k. o. X), na kateri se sklicuje, nahajali,(11) pri čemer hkrati ne zatrjuje, da jih ni mogla priskrbeti sama (glej tretji odstavek 226. člena ZPP). Upravičene okoliščine, zaradi katerih bi moral (arondacijski) odločbi namesto nje, priskrbeti nekdo drug (nasprotna stranka ali sodišče), zato niso podane (izkazane).

8. Prepričljivo pa ni niti pritožbeno sklicevanje na 13. člen ZS,(12) ob upoštevanju katerega bi moralo sodišče prve stopnje(13) po njenem mnenju glede obeh predhodno omenjenih parcel po uradni dolžnosti pridobiti arondacijski odločbi. Kar se tiče obveznosti sodišča v pravdnem postopku po uradni dolžnosti za stranko (na kateri je v tem oziru dokazno breme) pridobivati listine, predstavljajo določbe ZPP (oziroma konkretno tretji odstavek njegovega 226. člena) tisti (ok)vir, ki ga je potrebno zaradi njegove specialne (matične) narave primarno upoštevati. Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori”(14) pa lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave(15) glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP(16) ne nadomešča. 9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama trpi svoje z njo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (2): V zvezi s popravnim sklepom I P 784/2012 z dne 25.11.2016, s katerim je v uvodu sodbe popravilo oziroma navedlo pravilni naziv stranskega intervenienta.

Op. št. (3): In sicer se arondacijska odločba, ki se nanaša na omenjeno parcelo, navaja kot priloga v pripravljalni vlogi z dne 10.5.2012. Op. št. (4): Glej 286. člen ZPP.

Op. št. (5): Ki naj bi izkazovala odplačnost pridobitve.

Op. št. (6): Glej odločbo VSRS II Ips 245/2014 z dne 18.2.2016. Op. št. (7): Zakon o zadrugah, Uradni list RS, št. 13/1992, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (8): Glej razloge podane v 41. točki izpodbijane sodbe.

Op. št. (9): Pri čemer pritožba tem ugotovitvam ustrezno (to je konkretno) ne ugovarja.

Op. št. (10): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (11): Upoštevaje omenjeno, njeno nadaljnje navajanje, češ kako naj (če pravobranilstvo ne ve, kje ima listine) napiše točno, katere listine obstajajo, pogodbene stranke, datum listine in podobno, ni (po)jasn(jen)o. Op. št. (12): Zakon o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/1994, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (13): Kot je bilo poudarjeno (v 6. točki obrazložitve te sodbe), sodišče prve stopnje ugotavlja (pritožba pa tem ugotovitvam ustrezno ne oporeka), da toženka dokaznega predloga glede parcele št. 3 konkretizirano ni podala, medtem ko naj bi bile njene navedbe glede parcele št. 1 prepozne (glej 10. in 34. točko izpodbijane sodbe).

Op. št. (14): Torej, da kasnejši (mlajši) splošnejši predpis starejšega specialn(ejš)ega ne razveljavlja (glej Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu (Od življenjskega primera do pravne odločitve), Cankarjeva založba, Ljubljana 1991, str. 158, 159).

Op. št. (15): ZS v prvem odstavku 13. člena govori o sodbah ter odločitvah upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebne za sodni postopek.

Op. št. (16): Takšna ureditev je (nenazadnje) odraz tudi glede dokazov/listin (7. člen in 212. člen ZPP) v pravdnem postopku uveljavljenega razpravnega načela (glej A. Galič, D. Wedam Lukić, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2005, prva knjiga, str. 65 - 69). Stranka, ki dokaz z listino predlaga, pa mora to listino (skladno s prvim odstavkom 226. člena) tudi predložiti (glej J. Zobec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 427).