Jedro

Sklad RS za sukcesijo je potrdil povezavo vtoževane terjatve s sukcesijskim vprašanjem, kar v nakazanem primeru terja prekinitev postopka (celo po uradni dolžnosti)

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek prekinilo v skladu s 15. č členom Zakona o skladu Republike Slovenije za sukcesijo.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predmetni pravdni postopek ne prekine in se redno nadaljuje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da glede na sprejeto sodno prakso, ki jo je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 613/96, velja tudi v tem primeru poudariti, da imajo v podružnici vložene devize enake pravne učinke, kot v samo banko vložene devize.

Za te devize ne velja Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, velja pa določilo 22. b člena tretja alineja drugega odstavka Dopolnitve ustavnega zakona.

Po njenem stališču te devizne vloge niso bile takega značaja, da bi za njih prevzela jamstvo Republika Slovenija, saj nikjer ni izkazano, da bi ravno ta sredstva, ki jih je deponirala tožeča stranka, tožena stranka dejansko deponirala pri Narodni banki Jugoslavije. Stališče Sklada Republike Slovenije ni pravilno in je v očitnem nasprotju z Zakonom o dopolnitvah ustavnega zakona ter v nasprotju z načeli Zakona o obligacijskih razmerjih. V takem sporu je tožena stranka pasivno legitimirana in dolžna poravnati svoje obveznosti napram devizni varčevalki ne glede na to, v kateri podružnici je imela odprto svojo devizno knjižico.

Odločitev je v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Pritožba ni utemeljena.

Po ugotovitvi, da so podana dejstva iz določila 15. č oziroma 15. d člena Zakona o skladu Republike Slovenije za sukcesijo (ZSSuk-B, Ur. l. RS, št. 10/93, 38/94 in 40/97), je sodišče prve stopnje predmetni pravdni postopek pravilno prekinilo. Podlaga za odločitev je bilo mnenje Sklada RS za sukcesijo, ki ga je sodišče predhodno pridobilo na podlagi 15. g člena citiranega zakona. V njem je sklad potrdil relevantno povezavo vtoževane terjatve z sukcesijskim vprašanjem, ki v vsakem primeru terja prekinitev postopka (celo po uradni dolžnosti). Razlog je v tem, da se prepreči vsakršno prejudiciranje rešitev vprašanj glede terjatev in obveznosti iz nasledstva RS do nekdanje SFRJ. Ravno iz tega razloga so vsa pritožbena zatrjevanja prejudicialnega značaja, zlasti tudi mnenje pritožnice, da obravnavane devizne vloge niso bile takega značaja, da bi za njih prevzela jamstvo RS. Šele dokončen postopek delitve premoženja, pravic in obveznosti SFRJ med vse njene pravne naslednike bo pokazal, v kakšnem obsegu in za katere obveznosti bo jamčila RS oziroma institucije iz območja RS.

Šele v postopku, ki se bo po uradni dolžnosti nadaljeval po uveljavitvi zakona iz 15. c člena ZSSuk-B, bo mogoče odločati o obveznosti tožene stranke, da tožnici poravna vtoževano terjatev. To pa pomeni, da je bilo izpodbijano postopanje sodišča prve stopnje pravilno in v celoti v skladu z veljavno zakonodajo.

Ker pritožbeni razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99).