21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., s. p., Ž., ki ga zastopa B. B. B.,odvetnica v Z., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 623/2003 z dne 8. 9. 2005 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VI Pg 68/00 z dne 16. 1. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi, s katerim je bila zoper pritožnika dovoljena izvršba na podlagi računov za najemnino. Sprejelo je stališče, da je bila najemna pogodba, ki je bila med pritožnikom in predlagateljico sklenjena za določen čas, po drugem odstavku 27. člena Zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in nasl. ­– ZPSPP) obnovljena za nedoločen čas. Ob tem pa je tudi pojasnilo, da na veljavnost najemnega razmerja ne vpliva dejstvo, da je najemnik tudi lastnik najetega poslovnega prostora. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice iz 33. člena Ustave. Zatrjuje, da je najemno pogodbo podpisal v zmoti, ker je menil, da gre za najem zemljišča in ne poslovnega prostora, saj je poslovni prostor kupil na javni dražbi že pred podpisom najemne pogodbe. Meni, da je lastninska pravica močnejša od pravice, ki izvira iz v zmoti podpisane pogodbe. Zato naj bi mu sodišči kršili pravico do zasebne lastnine. Pritožnik še navaja, da je predlagateljica kot najemodajalka za oddajani poslovni prostor najemnino zahtevala ne samo od njega, ampak tudi od investitorja (tako, da je najemnino poskusila iztržiti dvakrat za isti prostor).

B.

3.Očitek pritožnika, da sta mu sodišči z izpodbijanima sodbama kršili pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ni utemeljen. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno stališče, ki bi bilo z vidika te pravice nesprejemljivo. Stališče sodišča, da na veljavnost najemnega razmerja ne bi vplivalo, če bi bil pritožnik najemnik in lastnik najetega poslovnega prostora hkrati, pa ni tako. Kršitve pravice do zasebne lastnine pritožnik tudi ne more utemeljiti z navedbo, da se je predlagateljica z oddajanjem poslovnih prostorov, ki naj bi bili last pritožnika, materialno okoristila.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanim sklepom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato tudi vprašanje, ali je pritožnik najemno pogodbo podpisal v zmoti, ne more biti predmet ustavnosodne presoje.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, ki jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel z dvema glasovoma proti enemu. Proti je glasovala sodnica Krisper Kramberger. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger