Jedro

Kadar sodišče ustavi izvršbo ne more več na predlog, ki ga je podal v pritožbi zoper sklep o ustavitvi, dovoliti nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 1.4.2008 zavrglo.

Zoper cit. sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožnik je pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli izvršbo z dodatnim sredstvom oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v ponovno odločanje.

Upnik trdi, da je sodišče napačno ravnalo, ko je njegov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zavrglo, saj ga je upnik vložil pravočasno, in sicer pred koncem izvršilnega postopka. V skladu s III. odst. 34. čl. ZIZ lahko upnik do konca izvršilnega postopka predlaga nadaljevanje izvršbe. Izvršilni postopek z izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni končan, ampak se konča, ko postane ta sklep pravnomočen. Sodišče je sklep o ustavitvi postopka izdalo dne 20.2.2008, upnik pa ga je prejel dne 31.3.2008. Upnik je dne 1.4.2008 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, torej še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi in pred koncem izvršilnega postopka. Sodišče je ravnalo napačno, ko je predlog zavrglo. To izhaja tudi iz odločb Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 1296/2001, II Cpg 930/2000, kjer je bila sprejeta drugačna odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine le z enim izvršilnim sredstvom, to je z izvršbo dolžnikovih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Sodišče prve stopnje je ob smiselni uporabi določbe II. odst. 141 ZIZ izvršbo ustavilo.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da upnik do izdaje sklepa o ustavitvi postopka dne 20.2.2008 ni predlagal izvršbe tudi z drugimi sredstvi in je zato to možnost zamudil, saj lahko po določbi III. odst. 34. čl. ZIZ sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi do konca izvršilnega postopka. Sklep, s katerim je sodišče ustavilo izvršbo, v času vložitve upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še sicer res ni postal pravnomočen, kot zatrjuje pritožnik, vendar se upnik zoper njega ni pritožil in je zato dne 10.4.2008 postal pravnomočen ter je s tem bila tudi izvršba pravnomočno ustavljena. Z ustavitvijo izvršbe pa sodišče razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače in kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb (II. odst. 76. čl. ZIZ), kar še dodatno utemeljuje pravilno stališče sodišča prve stopnje, da pravnomočno ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati. Sodišče prve stopnje je ob obrazloženem pravilno zavrglo upnikov predlog z dne 1.4.2008 za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom (rubežem dolžnikovih premičnin), saj je izvršbo že ustavilo, upnik pa bo lahko vložil nov predlog za izvršbo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da odločbe drugih višjih sodišč niso formalni pravni vir, ki bi bil podlaga sodnega odločanja, saj so sodišča pri odločanju samostojna in vezana samo na ustavo in zakon.

Glede na navedeno je upnikova pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ), pri čemer tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora ob pritožbenem preizkusu izpodbijane odločbe paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).Ker je pritožnik s pritožbo propadel, sam trpi v zvezi s tem povezane stroške.