Jedro

A. A. z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost ni bila odvzeta, ampak omejena. In sicer na način, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri takšnem razpolaganju je njegov zakoniti zastopnik stečajni upravitelj (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Položaj in pristojnosti, ki jih izvaja kot direktor dolžnika, pa ne predstavljajo razpolaganj, na katere se nanaša navedena omejitev poslovne sposobnosti. A. A. namreč kot poslovodja (direktor) vodi posle dolžnika in ga zastopa (prvi odstavek 515. člena ZGD-1). Gre za njegovo zaposlitev oziroma funkcijo, pri kateri ga postopek osebnega stečaja ne more omejevati. Zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi postopka osebnega stečaja nad direktorjem, zastopanje dolžnika prevzel njegov stečajni upravitelj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za začetek stečajnega postopka zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom začelo stečajni postopek (I. točka izreka), imenovalo stečajnega upravitelja B. B. (II. točka izreka), ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v naslednji pravnoorganizacijski obliki: B. B. s. p., matična številka: ... (III. točka izreka) in odločilo, da se iz proračuna opravi plačilo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep se je pritožil dolžnik, ki v laični pritožbi sklep izpodbija v celoti in višjemu sodišču predlaga, da ga razveljavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP v 231. členu določa, kdo so upravičeni predlagatelji stečajnega postopka. Aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga imajo:

1)dolžnik,

2)osebno odgovorni družbenik dolžnika,

3)upnik, ki verjetno izkaže:

-svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in

-okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca,

4)Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže:

-terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in

-okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca,

5)če družba nima poslovodstva:

-v primeru družbe z omejeno odgovornostjo vsak družbenik,

-v primeru delniške družbe vsak član nadzornega sveta,

-v primeru drugih pravnih oseb njen ustanovitelj.

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče stečajni postopek začelo na predlog C. C., ki je bil za stečajnega upravitelja imenovan v postopku osebnega stečaja nad A. A., direktorjem dolžnika. Sodišče prve stopnje je štelo, da je stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik direktorja upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je zmoten. A. A. namreč z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost ni bila odvzeta, ampak omejena. In sicer na način, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri takšnem razpolaganju je njegov zakoniti zastopnik stečajni upravitelj (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Položaj in pristojnosti, ki jih izvaja kot direktor dolžnika, pa ne predstavljajo razpolaganj, na katere se nanaša navedena omejitev poslovne sposobnosti. A. A. namreč kot poslovodja (direktor) vodi posle dolžnika in ga zastopa (prvi odstavek 515. člena ZGD-1). Gre za njegovo zaposlitev oziroma funkcijo, pri kateri ga postopek osebnega stečaja ne more omejevati. Zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi postopka osebnega stečaja nad direktorjem, zastopanje dolžnika prevzel njegov stečajni upravitelj.

6.Iz izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je stečajni upravitelj C. C. v predlogu za začetek stečajnega postopka tudi navedel, da je A. A. družbenik dolžnika. Vendar iz tega naslova presoja aktivne procesne legitimacije stečajnega upravitelja za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ne pride v poštev. Dolžnik namreč ni organiziran kot osebna družba ali druga pravna oseba, za obveznosti katere po zakonu ali njenih pravilih odgovarjajo njeni družbeniki (2. točka 231. člena v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZFPPIPP), kot tudi ni brez poslovodstva (1. alineja 5. točke 231. člena ZFPPIPP).

8.Predlog, ki ga vloži oseba, ki nima aktivne procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je nedovoljen. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 97, 97, 97/2, 231, 231-2, 231-5, 386, 386/1 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 515, 515/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.