Jedro

Zapuščinsko sodišče lahko prekine postopek in napoti na pravdo le stranko postopka. Stranka zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Oseba, ki uveljavlja terjatev zoper zapuščino, je upnik nasproti zapuščini in ne stranka zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dedinjo N. O. napotilo na pot civilne pravde zoper dediče A. F., E. S. in T. S., na ugotovitev, da znaša njena terjatev zoper zapuščino 1,510.500,00 SIT, pri čemer je rok za vložitev tožbe 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče nadaljevalo postopek, in se postopek prekine za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka. Zoper sklep se je v roku pritožila N. O. iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da sklep ni pravilen. Pokojni D. namreč ni zapustil oporoke in glede njegovega premoženja ni oporočnega razpolaganja, temveč le zakonito. Njegova žena ga ni preživela in torej oporočni dediči po njegovi ženi niso dediči tudi glede premoženja pokojnega P. D.. Treba je zato ugotoviti njegove zakonite dediče in če jih ni, uporabiti kaducitetno načelo. Sodišče ni napotilo upnice na tožbo zoper prave dediče. Pritožba je utemeljena. V smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so primeroma naštete, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa glede uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče ugotavlja, da ga je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo. Po 210. do 213. členu ZD, kjer je urejena napotitev na pravdo in prekinitev zapuščinskega postopka, je določeno, da zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti na pravdo le stranko zapuščinskega postopka, in to le v primerih, kot so v navedenih zakonskih določilih primeroma navedeni. Za stranko v smislu ZD se štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD). Sodišče prve stopnje je pritožnico v izpodbijanem sklepu označilo kot dedinjo. Iz podatkov v spisu pa ne izhaja, da bi bila pritožnica dedinja in da je ni šteti za dedinjo, je ugotoviti tudi iz njenih navedb v pritožbi. Prav tako pritožnica ni volilojemnica, kakor tudi ne oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine. To pomeni, da pritožnice ne moremo šteti kot stranke v zapuščinskem postopku in zato zanjo ne veljajo določila ZD o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo. Pritožnica je glede na svojo zatrjevano terjatev zoper zapuščino le upnica do zapuščine, ki svoje terjatve v zapuščini lahko prijavi. Če jo dediči ne priznajo, lahko potem to terjatev uveljavlja v pravdi, medtem ko se zapuščinski postopek nadaljuje naprej. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pritožnica po uradni dolžnosti ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).