Jedro

Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje. Sklicevanje na navedbe v ugovoru ne zadošča za pridobitev lastnosti pritožbenih navedb. O navedbah v ugovoru se je sodišče prve stopnje izreklo v izpodbijanem sklepu in zato z njimi po naravi stvari ni mogoče utemeljevati odločitve v kasneje sprejeti odločbi.

Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem neupoštevanju prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem sodišče v primeru izostanka upnikovega odgovora na ugovor šteje dolžnikove navedbe za resnične. Pravilno je namreč stališče v izpodbijanem sklepu, da se za resnične štejejo le navedbe, ki niso v nasprotju z upnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe.

Dedni sporazum ni bil podpisan in prodajna pogodba ni pravno perfektna. Kljub navedenemu pa ni vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da je dedičeva trditev, da stanovanje sodi v zapuščino, verjetno izkazana. Verjetno je izkazano, da je bil dogovor med zapustnikom in pritožnikom v delu, ki se nanaša na sporno stanovanje, realiziran, to pa zadostuje za zaključek o verjetni izkazanosti dedičeve trditve, da stanovanje sodi v zapuščino.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dedičev ugovor zoper sklep o začasni odredbi z dne 4. 8. 2022 in odločilo, da sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Dedič v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in upnikov predlog zavrne, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker je sodišče napačno interpretiralo listine v prilogi predloga za zavarovanje, se v izogib nepotrebnemu podvajanju v celoti sklicuje na ugovorne navedbe.

Sodišče je odločitev oprlo na dedni sporazum z dne 1. 3. 2020, ki je ostal na ravni pogajanj med potencialnimi podpisniki. Neuspešna pogajanja niso zavezujoča. Ker ni bilo doseženo soglasje volj, verjetnost terjatve ne more biti izkazana.

Zmotno ni upoštevano, da upnik ni odgovoril na ugovor, kar glede na povsem jasno določbo Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pomeni, da ugovorne navedbe priznava. Kot neprerekano bi zato moralo sodišče šteti navedbo, da je šlo zgolj za neuspešna pogajanja. To izhaja tudi iz dejstva, da sporazum ni bil podpisan s strani vseh predvidenih podpisnikov.

Poleg tega je pritožnik vse navedbe argumentirano prerekal. Neutemeljeno je zato sklicevanje sodišča v 3. točki na sodno prakso.

Ker sta sporazum podpisala le upnik in pokojni oče obeh dedičev, ne pa tudi njuna pokojna mama in pritožnik, ni pomembno, da podpis ni notarsko overjen. Podpisa namreč sploh ni. Sodišče zato v 5. točki obrazložitve prihaja samo s seboj v nasprotje, kar je samostojen razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Razloge za nepodpis je pritožnik že navedel. Poleg tega listina nima datuma, ni bila davčno odmerjena, niti njegov podpis ni notarsko overjen. Navedena prodajna pogodba tako ni odraz njegove volje. Ker je pritožnik z lastnimi sredstvi plačal kupnino za stanovanje, je njegova last in lahko z njim prosto razpolaga. Drugačno stališče v izpodbijanem sklepu posega v njegovo pravico do zasebne lastnine.

Poleg tega ima upnik možnost uveljavljati zoper pritožnika obligacijski zahtevek na vrnitev ustreznega dela kupnine, ne pa stvarnopravnega. Sklicevanje na sodno prakso v 9. točki obrazložitve je zato neutemeljeno, navedena sodna praksa pa je tudi zastarela. Stališče sodišča v zadnjem stavku 9. točke obrazložitve je diametralno nasprotno in govori v prid pritožnikovim navedbam. Izdaja začasne odredbe je glede na stanje spisa tudi preuranjena.

Ker je odločitev o začasni odredbi napačna, je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Sodedič v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Bistveno je, da so stranke dednega sporazuma dogovor realizirale. Zapustnik je pritožniku plačal kupnino za stanovanje in mu prepustil 1/6-ski solastninski delež glede nepremičnine v V. Z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila je lastninska pravica v notranjem razmerju prešla s prodajalca na kupca.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje. Sklicevanje na navedbe v ugovoru ne zadošča za pridobitev lastnosti pritožbenih navedb. O navedbah v ugovoru se je sodišče prve stopnje izreklo v izpodbijanem sklepu in zato z njimi po naravi stvari ni mogoče utemeljevati odločitve v kasneje sprejeti odločbi. Pritožbeno sodišče je zato odgovorilo na očitke, ki jih je pritožnik navedel v pritožbi.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem neupoštevanju prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem sodišče v primeru izostanka upnikovega odgovora na ugovor šteje dolžnikove navedbe za resnične. Pravilno je namreč stališče v izpodbijanem sklepu, da se za resnične štejejo le navedbe, ki niso v nasprotju z upnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe. Ob upoštevanju pritožnikove navedbe, da je nasprotoval vsem navedbam dediča v predlogu, je sodišče ravnalo pravilno, ko je ocenilo verjetno izkazanost odločilnih dejstev na podlagi predloženega procesnega gradiva (in ni odločilo na podlagi domneve).

7. Neutemeljen je očitek o nasprotju v razlogih, navedenih v 5. točki obrazložitve. Ugotovljeno je, da sta osnutek dednega sporazuma podpisala le zapustnik in dedič, ki je predlagal izdajo začasne odredbe, ne pa tudi pritožnik, ugotovitev o neoveritvi podpisa pa se nanaša na pritožnikov podpis na prodajni pogodbi.

8. Neutemeljen je tudi očitek o zmotnosti zaključka, da je terjatev verjetno izkazana.

9. Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine (200. člen Zakona o dedovanju - ZD). Gre za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino.1 V skladu z 272. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek). Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek).

10. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo prepovedalo odtujitev in obremenitev dela stavbe 0001-001-2 z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Zaključek o verjetni izkazanosti dedičeve trditve, da navedeni del stavbe sodi v zapuščino, temelji na ugotovitvah, - da se je pritožnik zavezal zapustniku kupiti stanovanje, v zameno pa dobi v uporabo del nepremičnine na naslovu V., in da se bodo mesečne anuitete posojila za nakup stanovanja štele kot najemnina za uporabo stanovanja v V., - da je bil dogovor realiziran, saj je pritožnik kupil stanovanje, v katerega se je vselil zapustnik, zapustnik pa mu je prepustil delež na nepremičnini v V., - da pritožnik v ugovoru ni nasprotoval navedbi, da mu je zapustnik prepustil delež na stanovanjski hiši (trdil je le, da ni prišlo do menjalne pogodbe, na podlagi katere bi postal solastnik 1/6-skega deleža glede nepremičnine 0002 002/19, a navedena nepremičnina v velikosti 1 m2 ni nepremičnina, ki bi v naravi predstavljala stanovanjsko stavbo), - da sta pritožnik (kot prodajalec) in zapustnik (kot kupec) v podpisani pogodbi določila predmet prodaje in kupnino, - da do overitve podpisa, plačila davka in zemljiškoknjižne izvedbe verjetno ni prišlo zaradi vknjižene hipoteke. Sodišče ga je oprlo na kupoprodajno pogodbo, sklenjeno med pritožnikom (kot prodajalcem) in zapustnikom (kot kupcem), ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in osnutek dednega sporazuma z dne 1. 3. 2020. 11. Sodišče torej ni spregledalo, da dedni sporazum ni bil podpisan in da prodajna pogodba ni pravno perfektna. Kljub navedenemu pa ni vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da je dedičeva trditev, da stanovanje sodi v zapuščino, verjetno izkazana. Verjetno je izkazano, da je bil dogovor med zapustnikom in pritožnikom v delu, ki se nanaša na sporno stanovanje, realiziran, to pa zadostuje za zaključek o verjetni izkazanosti dedičeve trditve, da stanovanje sodi v zapuščino.

12. Neutemeljen je očitek, da z oglaševanjem prodaje stanovanja ni verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena. Že sodišče prve stopnje je opozorilo na stališče Vrhovnega sodišča, zavzeto v sklepu III Ips 78/99 z dne 10. 6. 1999, po katerem lahko nevarnost izkazuje vsako dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežitev izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Po tem stališču ni odločilen namen dolžnikovega ravnanja; zadostuje dolžnikovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve. Pritožbena trditev o zastarelosti te sodne prakse ni obrazložena in zato nanjo ni mogoče odgovoriti. Pravilen pa je tudi argument v izpodbijanem sklepu, da dedič uveljavlja, da v zapuščino sodi določena stvar (in ne kupnina, pridobljena z njeno prodajo).

13. Kolikor pritožnik uveljavlja, da ima dedič (kot zapustnikov univerzalni pravni naslednik) iz nerealiziranega dogovora s pritožnikom le denarni zahtevek, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da ta ni predmet dedičevega predloga za zavarovanje. Morebiten obstoj takega zahtevka za odločitev v zadevi ni pomemben.

14. Po navedenem je pritožbeno sodišče dedičevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvah, da pritožnik s pritožbo ni uspel, v odgovoru na pritožbo pa so le ponovljene navedbe iz postopka pred izdajo sklepa.

1 Tako npr. sklep VSL I Cp 204/2021 z dne 8. 3. 2021.