Jedro

Izbira pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja dejavnost in posledično stanje, v kateri se je ta pravna osebna znašla, v tem postopku ni upoštevna okoliščina.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upraviteljev predlog za razrešitev.

2. Upravitelj se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep odpravi ali ga spremeni tako, da ga razreši in imenuje novega upravitelja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP razloge za razrešitev upravitelja ureja celovito. Položaj upravitelja v insolvenčnem postopku ni primerljiv s položajem izvedenca, imenovanega v pravdnem postopku. Upravitelj je namreč organ postopka zaradi insolventnosti (1. odstavek 97. člena ZFPPIPP), izvedenec pa je le pomočnik sodišča pri ugotovitvi ali razjasnitvi kakega dejstva, glede katerega sodišče nima potrebnega strokovnega znanja (243. člen Zakon o pravdnem postopku – ZPP). Za razliko od izvedenca upravitelja ne izbere ne sodišče ne udeleženci postopka, temveč je ta imenovan iz posebnega seznama upraviteljev po zakonsko določenem vrstnem redu in glede na njegove izkušnje (116. člen ZFPPIPP). Pritožbeno izvajanje o primerljivosti položaja obeh tako ni pravilno, zato določb ZPP, ki se nanašajo na izvedenca, v insolvenčnem postopku ni mogoče uporabiti niti smiselno (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), kot to zmotno predlaga pritožba.

5. Upravitelj je imenovan kot fizična oseba (prvi odstavek 117. člena ZFPPIPP). Izbira pravnoorganizacijske oblike, v kateri opravlja dejavnost, in posledično stanje, v kateri se je ta pravna osebna znašla in ki ga upravitelj v pritožbi podrobno navede, zato v tem postopku ni upoštevna okoliščina. Ob odločanju za opravljanje zahtevne funkcije upravitelja mora oseba tudi presoditi, ali je sposobna opravljati delo z obremenitvami, na katere se upravitelj sklicuje v pritožbi in ki po njegovem mnenju predstavljajo hudo duševno in okoljsko obremenitev delovnega mesta. Če naknadno ugotovi, da teh obremenitev ni zmožen, lahko predlaga izbris iz seznama upraviteljev, ne more pa tega zahtevati v posamičnem insolvenčnem postopku. To velja tudi za stroškovno posledico opravljanja funkcije upravitelja. Tako je tudi razlagati zakonsko opredelitev razloga za razrešitev iz 4. točke 118. člena ZFPPIPP (upravitelj se razreši, če zaradi delovne nezmožnosti ne more več opravljati funkcije upravitelja). Stečajni postopek se vodi zaradi poplačila upnikov, ne pa zaradi koristi in varovanja premoženjskega položaja upravitelja ali zaradi pokrivanja stroškov (1). Zato v izpodbijanem sklepu sodišča ni zaslediti kršitev Ustave in mednarodnih aktov, ki jih navaja upravitelj v pritožbi, tudi tistih ne, ki jih upravitelj podaja v smeri prisilnega dela. Položaj upravitelja tudi ni mogoče enačiti s položajem delavca v delovnem razmerju. Pritožbene navedbe v tej smeri so ne samo neutemeljene, so tudi povsem neprimerne, glede na poseben položaj upravitelja v insolvenčnem postopku (razlogi v 4. točki).

6. Sklep sodišča prve stopnje je jasen, glede na zgoraj pojasnjeno tudi povsem zadosti obrazložen, zato tudi ni podana zatrjevana kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP. Ne drži, da je sodišče upraviteljevo zahtevo za razrešitev zavrnilo pavšalno in arbitrarno. Upraviteljeve navedbe v predlogu za razrešitev so bile očitno pravno neupoštevne, do posebnega položaja upravitelja v odnosu do pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja dejavnost, pa se je sodišče povsem zadosti opredelilo.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, kakor tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj je bil upravitelj oproščen plačila sodnih taks.

(1) Primerjaj Vrhovno sodišče sklep II Ips 714/2003 z dne 12. 1. 2005.