Jedro

Prošnja tožnice za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njena vsebina. Tožnica je bila pozvana na dopolnitev prošnje, vendar je ostala kljub dopolnitvi njena prošnja nepopolna in ni zadostovala pogojem za obravnavanje. Tožena stranka je zato s sklepom vlogo tožnice za dodelitev BPP zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega zastopanja v postopku s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 946/2011-5 z dne 20. 6. 2011. Tožnica je dne 11. 7. 2011 vložila pritožbo zoper sklep sodišča št. I U 946/2011-5 z dne 20. 6. 2011, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse št. I U 946/2011-3 z dne 24. 5. 2011. Hkrati je podala prošnjo za dodelitev BPP. Tožena stranka je prošnjo zavrgla in kot podlago navedla 1., 2. in 3. odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in spremembe, v nadaljevanju ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca za brezplačno pravno pomoč in njegovih družinskih članov se v postopku ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo na obrazcu, ki je del prošnje za BPP (1. odstavek 20. člena ZBPP). Obrazec prošnje je na podlagi 4. odstavka 32. člena ZBPP predpisan s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev BPP (Uradni list RS, št. 105/08, v nadaljevanju Pravilnik). Prošnji se priloži obrazec, ki ga mora prosilec izpolniti v celoti, za vsakega družinskega člana mora biti izpolnjen poseben list, tj. obrazec BPP št. 1 družinski član, ki je sestavni del obrazca BPP št. 1 in v katerega se vpišejo podatki o družinskem članu in njegovem materialnem stanju. Vlogo za BPP morajo poleg prosilca podpisati vsi polnoletni družinski člani (1. in 2. odstavek 4. člena Pravilnika). Če ZBPP ne določa drugače postopa pristojni družinski član za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (2. odstavek 34. člena ZBPP). V skladu s 1. odstavkom 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP) mora biti vloga razumljiva in obsegati vse podatke, ki so potrebni, da se lahko obravnava. Če je vloga nepopolna, pristojni organ od vložnika zahteva, da odpravi pomanjkljivosti in določi rok. Če vložnik v postavljenem roku tega ne stori, organ s sklepom vlogo zavrže (67. člen ZUP).

Predmetna prošnja ni bila vložena na predpisanem obrazcu in tudi njena vsebina je nepopolna. Iz vloge prosilke je mogoče razbrati le podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljena BPP, ni pa prosilka navedla ostalih podatkov iz 3. odstavka 32. člena ZBPP. Tožena stranka jo je z dopisom 28. 7. 2011 pozvala na dopolnitev, navedla kaj vse mora vloga vsebovati, da mora biti vložena na predpisanem obrazcu, ter, da je njena vloga nepopolna in zato prošnja ni primerna za obravnavo. Tožena stranka je določila 3 dni za rok za popravo vloge in navedla tudi vsebino posameznih rubrik obrazca, ki jih je potrebno dopolniti. Poziv na dopolnitev vloge je bil tožnici vročen 16. 8. 2011. Tožnica je predložila obrazec prošnje za dodelitev BPP št. 1, ki pa je bil le delno izpolnjen z navedbo osebnih podatkov, tožnica pa ni navedla podatkov o svojem materialnem stanju in ni navedla, da je prejemnica socialne pomoči. Obrazca ni izpolnila v delu, ki se nanaša na podatke o premoženjskem stanju družinskih članov, ni navedla da ima prihranke in če jih ima, pri kateri banki, pa tudi ni izjavila, da prihrankov nima in ni obkrožila rubrike „ne“. Ni izpolnila rubrik o morebitnem solastništvu nepremičnin oz. lastništvu kakršnegakoli drugega premoženja. Navedla ni nikakršnih podatkov o svojem dohodkovnem stanju in tudi ne podatkov o morebitnih občasnih dohodkih. Podpisala je prošnjo in s tem izjavo, da so vsi navedeni podatki resnični, točni in popolni in da soglaša, da pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti pridobiva njene podatke. Vendar je prošnja še vedno ostala nepopolna in neprimerna za nadaljnjo obravnavanje. Kljub pozivu k dopolnitvi, tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP (1. odstavek 20. člena ZBPP) in je predpisana s Pravilnikom. Pristojni organ za BPP je v zvezi z ugotavljanjem premoženjskega stanja prosilca sicer pridobil podatke po uradni dolžnosti, vendar je po izrecni določbi 1. odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje tega stanja šele pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podana pisna izjava prosilca o premoženjskem stanju. Da je takšna izjava s predpisano vsebino obvezen sestavni del prošnje za dodelitev BPP, pa kaže tudi določba 5. odstavka 20. člena ZBPP, po kateri v primeru, če prosilka v zadevni izjavi navaja neresnične podatke o premoženjskem stanju, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Brez jasno, nedvoumno in popolno podane pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju pa ni mogoče ugotavljati ali je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke.

Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in zadeva ni upravna zadeva, saj le-ta ni predmet upravnega spora, zato gre v danem primeru za odločanje sodišča, ki ni pristojno za odločanje o BPP na podlagi zakona, kar predstavlja nepravilno in nezakonito odločanje. Tožnica navaja vsebino določbe 1. člena ZUP ter 5. odstavka 17. člena ZUS-1. Meni, da izpodbijani sklep nima podlage v zakonih, na katere se sodišče sklicuje, ter predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi kot nepravilen, nezakonit in ničen. O dodelitvi BPP, ki je stvar proračunskih sredstev, ni mogoče odločati v upravnem postopku. Izpodbijani sklep izpolnjuje vse pogoje za izrek ničnosti v skladu z 279. členom ZUP. V nadaljevanju navaja določbi 2. člena in 87. člena Ustave RS. Meni da jo ZBPP in Pravilnik z ničemer ne zavezujeta. Navaja tudi določbo 120. člena in 125. člena Ustave RS, na podlagi katerih državne organe omejujejo zakoni. Edini namen podzakonskih aktov pa je, da zagotovijo enako obravnavanje državljanov pred zakonom. Tožena stranka je predlog tožnice zavrgla, ker ni izpolnila vseh kvadratkov, ki jih ni potrebno izpolniti iz razloga, ker niso predmet obravnave. Organ pa jih lahko preveri po uradni dolžnosti. To pa je nepravilno in nezakonito ravnanje. Nezakonita je tudi določba 3. odstavka 86. člena ZBPP, ki prosilcu nalaga dokazno breme, da mora v 8 dneh dokazati izpolnjevanje vseh pogojev po tem zakonu. Dokazno breme je na prosilcu namreč samo v primeru, če mu je bila BPP že dodeljena. To pomeni, da je izpodbijani sklep, s katerim je organ za BPP dokazno breme prenesel na prosilca, še preden mu je dodelil BPP, nezakonit in nepravilen. Glede na navedeno tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in ji tudi dodeli BPP v tej zadevi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijanega sklepa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja, v skladu z določbo 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin spisa nesporno izhaja, da predmetna prošnja tožnice za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njena vsebina, ter izhaja, da je tožena stranka tožnico pozvala na dopolnitev nepopolne prošnje. Ta poziv je tožnica prejela 16. 8. 2011in toženi stranki predložila obrazec prošnje za dodelitev BPP št. 1, vendar je ostala kljub dopolnitvi njena prošnja nepopolna in ni zadostovala pogojem za obravnavanje v predpisanih obrazcih pod kazensko odgovornostjo za pravilnost podatkov tožnica ni navedla v celoti svojega premoženjskega stanja in tudi ne premoženjskega stanja družinskih članov. Premoženjsko stanje prosilke za BPP in njenih družinskih članov se, kot je tožnici pravilno pojasnila že tožena stranka, v postopku ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilke o njenem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju njenih družinskih članov. Izjavo je prosilka dolžna podati pod kazensko odgovornostjo na obrazcu, ki je del prošnje za BPP (1. odstavek 20. člena ZBPP). Obrazec prošnje je predpisan na podlagi 4. odstavka 32. člena ZBPP s Pravilnikom. Iz predmetne prošnje tožnice tudi po presoji sodišča mogoče razbrati zgolj podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljena BPP, ni pa bilo navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi 3. odstavka 32. člena ZBPP. Kot je tožnici pravilno pojasnila že tožena stranka je po izrecni določbi 1. odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilke šele pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov podana pisna izjava prosilke o premoženjskem stanju. Ker je bila tožničina prošnja nepopolna, jo je tožena stranka pravilno pozvala, da odpravi pomanjkljivosti in ji določila rok. Kljub pozivu k dopolnitvi tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP (1. odstavek 20. člena ZBPP) in je predpisana s Pravilnikom. Tako je tožena stranka povsem pravilno in zakonito s sklepom vlogo tožnice za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrgla na podlagi določbe 1., 2. in 3. odstavka 32. člena ZBPP in 2. odstavka 67. člena ZUP v povezavi z določbo 2. odstavka 34. člena ZBPP.

Po presoji sodišča je ostala tudi navedba tožeče stranke glede kršitve 2. člena, 14. člena, 87. člena in 120. člena Ustave RS neizkazana in pravno neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo razlogov za ničnost izpodbijane odločbe, ki jo pavšalno zatrjuje tožeča stranka. Ostale tožbene navedbe sodišče zavrača kot pavšalne in neobrazložene.

Tožnica je v tožbi tudi predlagala, naj ji sodišče v zvezi s tožbo dodeli BPP. To njeno prošnjo (št. Bpp 462/2011-4) je obravnaval pristojni organ za BPP pri Upravnem sodišču RS in jo z odločbo opr. št. 425/2011-4 z dne 16. 9. 2011 kot nedovoljeno zavrgel. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.