Jedro

Sodišče je tožbi ugodilo, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka v zvezi s 4. točko prvega odstavka 237. člena ZUP). Podano je namreč neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe, glede vprašanja, kaj v obravnavani zadevi predstavlja zahtevek tožnika, o katerem bi tožena stranka morala odločiti. Jasna in določna opredelitev zahtevka stranke v upravni odločbi je namreč nujna, saj se v izreku upravne odločbe odloči o predmetu postopka in o zahtevku oziroma o vseh zahtevkih stranke (prvi odstavek 213. člena ZUP). Poleg tega pa obrazložitev izpodbijane odločbe ni sestavljena skladno z določbo četrte točke prvega odstavka 214. člena ZUP, po kateri bi moral organ za brezplačno pravno pomoč, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP, postopati in navesti določbe predpisov, na katere se odločba opira.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu številka Bpp 348/2024 z dne 15. 10. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla predlog tožnika za spremembo zastopanja po Bpp 222/2017, ki je bil dne 9. 8. 2024 vložen v spis Bpp 348/2024.

2.Iz obrazložitve uvodoma izhaja, da je tožnik dne 28. 3. 2024 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči št. Bpp 348/2024, ki jo je tožena stranka zavrgla na podlagi četrte alineje prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V zvezi s tem je pojasnila, da je postopek Bpp 348/2024 dne 2. 4. 2024 zaključila in dala tožnikovemu odvetniku A. A. možnost vložitve predloga za razrešitev odvetnika B. B. v spis Bpp 222/2017, kar je tudi storil. Pri tem pa, kljub pozivu tožene stranke z dne 6. 6. 2024 ni navedel krivdnih razlogov za razrešitev iz 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka je zato predlog tožnika za spremembo zastopanja po Bpp 222/2017 zavrgla s sklepom Bpp 222/2017 z dne 8. 7. 2024.

3.V nadaljevanju obrazložitve je tožena stranka pojasnila, da je odvetnik A. A. dne 9. 8. 2024 v spis Bpp 348/2024 ponovno vložil predlog za spremembo zastopanja po Bpp 348/2024. K temu je priložil tudi prošnjo, da se v obravnavanem kazenskem postopku določi za izvajalca brezplačne pravne pomoči, saj je prevzel vse tožnikove odprte sodne zadeve in preklic pooblastila odvetniku B. B. Ker tožnik oziroma njegov odvetnik, skladno s ponovnim pozivom tožene stranke z dne 4. 9. 2024, ni navedel krivdnih razlogov za razrešitev odvetnika postavljenega z odločbo Bpp 222/2017 z dne 12. 6. 2017, je tožena stranka tožnikov predlog z dne 9. 8. 2024 za razrešitev odvetnika postavljenega z odločbo Bpp 222/2017 z dne 12. 6. 2017, zavrgla.

Povzetek navedb strank

4.V tožbi tožnik navaja, da ni sporno, da je vložil predlog za spremembo zastopanja v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi VI K 12876/2017, ki ga je tožena stranka zavrgla. Po tem je vložil ponovni predlog za spremembo zastopanja po "bpp", saj je izrecno želel, da vse odprte kazenske zadeve prevzame odvetnik A. A., ki ga že zastopa v drugih medsebojno povezanih kazenskih postopkih. Tega pa tožena stranka ponovno ni upoštevala in je tožnikov predlog zavrgla. V zvezi s tem tožnik poudarja, da so napačne navedbe tožene stranke, da je o zadevi že pravnomočno odločila, saj je predlog tožnika zavrgla iz procesnih razlogov. S tem je kršila temeljno pravico tožnika kot obdolženca v kazenskem postopku do svobodne izbire odvetnika iz 12. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Krivdni razlogi so po prepričanju tožnika nepomembni, dovolj je že, če tožnik odvetniku več ne zaupa oziroma se poruši medsebojno zaupanje. Pojasnjuje, da 30. člen ZBPP navedbo krivdnih razlogov zahteva zgolj za razrešitev odvetnika, ki naj ne bi v redu opravljal svoje dolžnosti. V tem primeru pa je bila zamenjava odvetnika želja tožnika kot obtoženca, ki jo je potrebno upoštevati, da ne pride do kršitve pravic do obrambe v zvezi z 12. členom ZKP.

5.Tožena stranka je poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo, vendar na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

6.Tožba je utemeljena.

7.Sodišče je tožbi ugodilo, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka v zvezi s 4. točko prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Podano je namreč neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe, glede vprašanja, kaj v obravnavani zadevi predstavlja zahtevek tožnika, o katerem bi tožena stranka morala odločiti. Jasna in določna opredelitev zahtevka stranke v upravni odločbi je namreč nujna, saj se v izreku upravne odločbe odloči o predmetu postopka in o zahtevku oziroma o vseh zahtevkih stranke (prvi odstavek 213. člena ZUP). Poleg tega pa obrazložitev izpodbijane odločbe ni sestavljena skladno z določbo četrte točke prvega odstavka 214. člena ZUP, po kateri bi moral organ za brezplačno pravno pomoč, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP, postopati in navesti določbe predpisov, na katere se odločba opira.

8.Tožena stranka je v izreku izpodbijane odločbe odločila, da se zavrže predlog tožnika za spremembo zastopanja po Bpp 222/2017, ki je bil dne 9. 8. 2024 vložen v spis Bpp 348/2024. V I. točki obrazložitve pa tožena stranka navaja, da je tožnikov pooblaščenec A. A. dne 9. 8. 2024 ponovno v spis Bpp 348/2024 vložil predlog za spremembo zastopanja po Bpp 348/2024, kar predstavlja popolnoma drugačen zahtevek tožnika, kot je tisti, ki ga je tožena stranka zavrgla z izpodbijano odločbo in izhaja iz njenega izreka. Ta bistvena drugačnost se kaže v tem, da iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zahteval spremembo zastopanja po Bpp 222/2017, med tem ko iz I. točke obrazložitve izhaja, da tožnikov zahtevek predstavlja predlog za spremembo zastopanja po Bpp 348/2024.

9.Nadalje je neskladje tudi v sami obrazložitvi odločbe, kajti za razliko od že omenjene vsebine I. točke obrazložitve tožena stranka v 5. točki pojasnjuje, da je tožnikov predlog z dne 9. 8. 2024 za razrešitev odvetnika postavljenega z odločbo Bpp 222/2017 z dne 12. 6. 2017 zavrgla, ker tožnik oziroma njegov pooblaščenec, kljub ponovnemu pozivu z dne 4. 9. 2024, ni navedel krivdnih razlogov za razrešitev.

10.Ob upoštevanju navedenega je po oceni sodišča mogoče sklepati, da tožnik zahteva razrešitev odvetnika postavljenega z odločbo Bpp 348/2024 z dne 2. 4. 2024. Vendar pa v nasprotju s tem iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka zavrgla predlog tožnika za spremembo zastopanja po Bpp 222/2017, ki je bil dne 9. 8. 2024 vložen v spis Bpp 348/2024. Pri tem pa ni navedla določb predpisov, na podlagi katerih je sprejela svojo odločitev, ampak le, da je predlog zavrgla, ker tožnik oziroma njegov odvetnik, skladno s ponovnim pozivom tožene stranke z dne 4. 9. 2024, ni navedel krivdnih razlogov za razrešitev pooblaščenca postavljenega z odločbo Bpp 222/2017 z dne 12. 6. 2017. Zato obrazložitev izpodbijane odločbe krši določbo četrte točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Sodišče zato ne more preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti v smislu 1. oziroma 2. člena ZUS-1. Da bi bila namreč možna naknadna sodna presoja pravne pravilnosti odločbe upravnega organa, mora ta ustrezati vsaj minimalnim standardom obrazloženosti. Brez tega ni možno spoštovanje ustavnih načel, in sicer načela pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava), enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave).1

11.Tožena stranka je torej storila bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 4. točke prvega odstavka in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je podano neskladje med izrekom izpodbijane odločbe in njeno obrazložitvijo, ki tudi ni sestavljena skladno z določbo 214. člena ZUP. Zato sodišče zakonitosti izpodbijane odločbe ne more preizkusiti drugače kot z vidika navedenih procesnih določb.

12.Ob upoštevanju navedenega je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem mora ugotovljeno kršitev odpraviti in izdati nov upravni akt v roku 30 dni od prejema sodbe. Pri tem je vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (peti odstavek istega člena). Pri odločanju v ponovnem postopku bo tožena stranka morala najprej ugotoviti, kaj točno stranka v upravnem postopku zahteva in o tem zahtevku odločiti. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da tožena stranka v postopku v zadevi Bpp 348/2024 ne more odločiti o predlogu tožnika za razrešitev pooblaščenca postavljenega z odločbo v zadevi Bpp 222/2017 z dne 12. 6. 2017, saj se zahtevek nanaša na drugo upravno zadevo, o kateri je treba odločiti v postopku, ki se vodi pod opr. št. Bpp 222/2017. V primeru, da bo tožena stranka ugotovila, da je tožnik z vlogo z dne 9. 8. 2024 zahteval razrešitev pooblaščenca postavljenega z odločbo Bpp 348/2024 z dne 2. 4. 2024, bo morala, če bo menila, da je vloga nerazumljiva in nepopolna, tožnika najprej pozvati na njeno dopolnitev (prvi odstavek 67. člena ZUP) v upravnem postopku pod opr. št. Bpp 348/2024, šele nato pa bo lahko o njej odločila. Pri tem bo morala navesti določbe predpisov, na katere se bo opirala odločba, pri čemer pa morata biti izrek in obrazložitev usklajena.

13.Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Poleg tega tožeča stranka tudi ni predlagala izvedbe glavne obravnave.

K II. točki izreka

14.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača tožena stranka.

15.Sodišče je priznalo stroške postopka v tem upravnem sporu po Pravilniku v skladu z navedenim tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR, saj je sodišče ugodilo tožbi, v zvezi s katero je odločitev sprejelo brez opravljene glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Skupaj z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupni stroški postopka znašajo 347,70 EUR.

16.Tožena stranka je dolžna tožniku stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Obresti od zneska stroškov tega upravnega spora je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. členom OZ2).

-------------------------------

1Glej sodbo tega sodišča I U 149/2021 z dne 20. 6. 2024, odst. 23.

2Enako tudi načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7).

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/1-4, 237, 237/1, 237/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.