Jedro

V obravnavanem primeru tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije vsebinsko izpodbija le odločitev o neobstoju terjatve glede zamudnih obresti, ki se niso uveljavljale samostojno kot glavni zahtevek.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je tožeča stranka na podlagi napotitve v stečajnem postopku vložila tožbo za i) ugotovitev neobstoja prerekane terjatve tožene stranke glede plačila 84.229,22 EUR z zamudnimi obrestmi, ii) za ugotovitev, da je ločitvena pravica tožene stranke na nepremičninah prenehala oziroma da ne obstaja, in iii) za ugotovitev, da izvršba za uveljavitev prerekane terjatve, ki teče pred pristojnim izvršilnim sodiščem, ni dovoljena. Prerekana terjatev tožene stranke temelji na pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 14. 9. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 6. 4. 2009, s katero je bilo tožeči stranki naloženo plačilo 41.969,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 1999 dalje do plačila ter plačilo stroškov pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ob nespornem dejstvu, da je tožeča stranka dne 17. 6. 2009 toženi stranki poravnala znesek 86.141,13 EUR, kar predstavlja dvojno glavnico in pravdne stroške po sodbi z dne 14. 9. 2008, je upoštevaje 376. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 zaključilo, da je tožeča stranka svojo obveznost po pravnomočni sodbi z dne 14. 9. 2008 v celoti izpolnila. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

2. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije, s katerim po vsebini izpodbija le odločitev o neobstoju terjatve v delu, ki se nanaša na zamudne obresti od glavnice 41.969,39 EUR za čas, ko so zamudne obresti dosegle dvojno glavnico, do plačila.

3. Vrhovno sodišče revizije ne more dopustiti.

4. V skladu s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je možnost dopustitve revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg glavnice, se šteje za postransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v revizijskem postopku oziroma postopku za dopustitev revizije sporna le še odločitev o obrestih. Po določbi 39. člena ZPP se za ugotovitev pravice do revizije kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti pa le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.

5. V obravnavanem primeru tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije vsebinsko izpodbija le odločitev o neobstoju terjatve glede zamudnih obresti, ki se niso uveljavljale samostojno kot glavni zahtevek.