Jedro

Po tretjem odstavku 207. člena SPZ pridobi v primeru, če je bila ista terjatev večkrat odstopljena v zavarovanje, terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. Glede na to, da imata oba odstopa (v izterjavo in v zavarovanje) pravno naravo fiduciarne cesije, ni razloga, da to pravilo ne bi veljalo tudi v konkurenci odstopov terjatev v zavarovanje in v izterjavo.

V konkurenci fiduciarne cesije in navadne cesije je treba uporabiti splošno pravilo iz 420. člena OZ, po katerem je odločilen trenutek obvestitve dolžnika o prenosu terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. alineji 1. točke izreka in v 2. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče: 1) ugovoru upnikov B. B. (p.d. 623), B. B. in Š. o. p., d. o. o. (p.d. 624) ter B. B. in C. C. (p.d. 625) proti tretjemu načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase: - delno ugodilo tako, da se v končnem načrtu tretje razdelitve posebne razdelitvene mase ne opravi rezervacija sredstev, temveč se opravi poplačilo terjatev in - delno zavrne tako, da se ne poplača upnika B. B. (oziroma Š. o. p., d.o.o. in C. C.), temveč se poplača upnika pod zaporedno številko 19 (L. d.o.o.), ki ima priznano zastavno pravico na terjatvi upnika pod zaporedno številko 1 (B. B.).

2) Razdelitev posebne razdelitvene mase opravilo na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 16. 6. 2020 (p.d. 676), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper zavrnilni del sklepa so se pravočasno pritožili upniki: B. B., Š. o. p., d. o. o. in C. C. Uveljavljali so pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagali so spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da se ugodi njihovim ugovorom in razdelitev posebne razdelitvene mase v znesku 349.886,46 EUR opravi tako, da se navedeni znesek izplača po vrstnem redu: Š. o. p., d. o. o., C. C. in B. B. 3. V odgovoru na pritožbo je upnik L. d. o. o. predlagal zavrnitev pritožb kot neutemeljenih, v primeru ugoditve pritožbam in spremembi vrstnega reda poplačila pa predlaga, naj v primeru plačila B. B. kot prvega v vrstnem redu stori sodišče tako, da obvesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri ima B. B. odprt transakcijski račun, naj na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 24. 8. 2012 opravi rubež denarne terjatve v njeno korist. 4. Upravitelj pa je v odgovoru na pritožbo (p.d. 698) navedel, da je upniku pod zaporedno številko 19 v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev priznal terjatev in zastavno pravico na terjatvi upnika pod zaporedno številko 1 pod odložnim pogojem, ki se uresniči, če upnik do načrta končne razdelitve pridobi sklep o prenosu terjatve po sklepu o rubežu denarne terjatve Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 24. 8. 2012. Sodišče je 25. 3. 2015 izdalo sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic (p.d. 145) na podlagi končnega seznama preizkušenih terjatev (p.d. 143). Sklep je postal pravnomočen 10. 4. 2015. Potem, ko je upnik pridobil pravnomočen sklep o prenosu terjatve v izterjavo, je dne 6. 7. 2015 sodišču predložil posodobljen končni seznam preizkušenih terjatev (p.d. 170), kjer je navedel, da je terjatev upnika pod zaporedno številko 19 postala nepogojna.

5. Pritožbe so utemeljene.

6. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sicer v obravnavanem primeru treba poplačati terjatev upnika B. B., vendar ima na tej terjatvi zastavno pravico upnik L. d. o. o. na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu VL 173600/2011 z dne 24. 8. 2012, s katerim je bil na predlog upnika N. d. o. o. zoper njegovega dolžnika B. d. o. o. dovoljen rubež denarne terjatve – upnikovega dolžnika do njegovega dolžnika – stečajnega dolžnika A. A. Svojo prijavljeno terjatev je upnik N. d. o. o. prenesel na L. d. o. o. Upravitelj je v končnem seznamu preizkušenih terjatev upniku N. d. o. o. priznal prijavljeno terjatev in zastavno pravico na terjatvi upnika B. B. pod odložnim pogojem, če upnik do načrta končne razdelitve pridobi sklep o prenosu denarne terjatve. Temu je sledil sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Iz posodobljenega seznama preizkušenih terjatev z dne 6. 7. 2015 pa izhaja, da je upnik L. d. o. o. pridobil pravnomočen sklep o prenosu terjatve v izterjavo in se je tako uresničil odložni pogoj, s čimer je terjatev upnika L. d. o. o. in zastavna pravica (ločitvena pravica) na terjatvi B. B. postala nepogojna. Ker ima upnik L. d. o. o. pravnomočno priznano zastavno pravico (ločitveno pravico) na terjatvi B. B., ima prednostno pravico do poplačila iz te terjatve. Prednost poplačila in B. B. terjatve nimata niti upnik Š. o. p., d.o.o. niti upnik C. C. Prvi je pridobil terjatev B. B. na podlagi notarskega zapisa dodatka k pogodbi o plačilu odvetniških storitev in pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje z dne 4. 10. 2013, drugi pa na podlagi notarskega zapisa z dne 3. 4. 2018 pogodbe o odstopu terjatve z dne 14. 8. 2012, oba notarska zapisa pa sta bila sklenjena po nastanku zastavne pravice upnika L. d. o. o. 7. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da je s posebnim navodilom upravitelju naložilo, da prizna prednost pri poplačilu L. d. o. o. še pred izdajo sklepa z dne 13. 7. 2020, ni utemeljen. Tako postopanje ima podlago v tretjem odstavku 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 370. člena ZFPPIPP. Sodišča mora namreč v 15 dneh po poteku roka za ugovor odločiti o ugovorih in o vsebini svoje odločitve obvestiti upravitelja ter v treh delovnih dneh, ko upravitelj predloži končni načrt razdelitve, objaviti sklep o razdelitvi in končni načrt razdelitve, ki je sestavni del tega sklepa.

8. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa tudi ni relevantno, ali je upravitelj obravnaval terjatev L. d. o. o. kot zavarovane in priznal nekaj, kar ta (oziroma njen pravni prednik) ni zahtevala. Sklep o preizkusu terjatev z dne 25. 3. 2015 je namreč postal pravnomočen, upniki pa bi morali v primeru neupravičenega priznavanja terjatev, le-to uveljavljati v postopku preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic z ugovorom in po izdaji sklepa o preizkusu terjatev ločitvenih in izločitvenih pravic s pritožbo zoper ta sklep, sicer sodišče v pravnomočen sklep ne more več posegati.

9. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je v predmetnem stečajnem postopku: - svojo terjatev do dolžnika A. A. prijavil upnik N. d. o. o. (p.d. 60) v znesku 816.062,24 EUR kot navadno terjatev na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi VL 173600/2011 z dne 18. 11. 2011 zoper dolžnika B. d. o. o. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu VL 173600/2011 z dne 24. 8. 2012 pa je bil dovoljen rubež denarne terjatve dolžnika B. d. o. o. zoper dolžnika A. A., ki jo je imel na podlagi sklepa in sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 322/2019 z dne 12. 1. 2011. Navedeno denarno terjatev je upnik uveljavljal kot pogojno pod odložnim pogojem, če bo do načrta končne razdelitve pridobil sklep o prenosu denarne terjatve po sklepu o rubežu denarne terjatve z dne 24. 8. 2012, - iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 6. 7. 2015 (p.d. 170) izhaja, da je upnik N. d. o. o. (s terjatvijo pod zaporedno številko 19) pridobil sklep o prenosu zarubljene terjatve upniku v izterjavo, upnikova prijavljena terjatev pa je postala nepogojna, - svojo terjatev zoper stečajnega dolžnika v znesku 1.334.406,07 EUR je prijavil tudi B. B. in tudi ločitveno pravico, med drugim tudi na nepremičnini, katere izkupiček je predmet posebne razdelitvene mase po sedaj izpodbijanem sklepu (p.d. 32). Terjatev temelji na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča na Ptuju št. 0034 In .../2014 z dne 12. 7. 2012, izdanem na podlagi izvršilnega naslova – sklepa in sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu P 322/2009 z dne 12. 1. 2011 in pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje z dne 16. 4. 2012 SV 225/2012. Terjatev, ki jo je imel B. d. o. o. zoper A. A. po sodbi P 322/2009 je bila torej prenešena na B. B. (p.d. 32), - terjatev N. d.o.o. (pod številko 19) je bila odstopljena na L., in o prenosu terjatve je bil upravitelj obveščen 3. 11. 2016, kot izhaja iz obvestila sodišču (p.d. 561), - iz sklepa o preizkusu terjatev ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 25. 3. 2015 (p.d. 145) pa izhaja, da je bila terjatev B. B. (pod zap. št. 1) priznana, kot tudi ločitvena pravica na nepremičninah dolžnika A. A. (vključno na nepremičninah, katerih kupnina je predmet razdelitve po sedaj izpodbijanem sklepu), upniku N. d. o. o. pa je bila terjatev (pod zapr. št. 19) priznana pod odložnim pogojem, če upnik do načrta končne razdelitve pridobi sklep o prenosu denarne terjatve, hkrati pa mu je bila priznana tudi zastavna pravica na terjatvi upnika pod št. 1 pod istim odložnim pogojem.

10. Po prvem odstavku 19. člena ZFPPIPP je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. V izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. VL 173600/2011 je upnik N. d. o. o. pridobil zastavno pravico na premoženju njegovega dolžnika B. d. o. o. – dolžnikovi terjatvi do A. A. Obstoj dolžnikove terjatve do A. A. na drugi strani pomeni, da ima A. A. obveznosti do B. d. o. o. Obveznosti stečajnega dolžnika pa niso premoženje dolžnika, na katerem bi upnik N. d. o. o. lahko uveljavljal v postopku osebnega stečaja A. A. ločitveno pravico. Terjatev do A. A. je premoženje družbe B. d. o. o. oziroma po njegovem odstopu terjatve B. B. dne 16. 4. 2012 premoženje B. B. Tako se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je ugotovilo, da je upnik N. d. o. o. oziroma po odstopu terjatve L. d. o. o. pridobil ločitveno pravico na terjatvi do A. A. Upnik L. d. o. o. je od prenosa terjatve v izterjavo dalje postal le upnik stečajnega dolžnika A. A. ne pa njegov ločitveni upnik. Ker so predmet odločanja o priznanih in prerekanih terjatvah ter ločitvenih in izločitvenih pravicah le terjatve in navedene pravice do stečajnega dolžnika, ne pa do njegovih upnikov, se upnik L. d. o. o. niti upravitelj ne moreta uspešno sklicevati na pravnomočnost sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 25. 3. 2015, v katerem se je upravitelj izrekal o obstoju upnikove ločitvene pravice upnika (pod zaporedno število 19) do upnika (pod zaporedno številko 1) iz končnega seznama preizkušenih terjatev.

11. Iz 2. alineje 2. točke izreka sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 25. 3. 2015 izhaja, da je bila upniku B. B. priznana njegova terjatev v znesku 1.341.034,03 EUR s pp in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičninah, med drugim tudi na nepremičnini parcelna št. 001/7 k. o. 000 X, katere del izkupička od prodaje v višini 349.886,46 EUR je predmet razdelitve posebne razdelitvene mase po sedaj izpodbijanem sklepu. Upravitelju je naložilo, da mu to terjatev prednostno plača iz tega premoženja. Upravičenost B. B. do prednostnega poplačila iz navedenega premoženja torej izhaja iz navedenega sklepa, ki je v tem delu postal pravnomočen 10. 4. 2015. V pravnomočen sklep o preizkusu terjatev pa kasneje ni več mogoče posegati (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-893/2016, U-I-194/2016).

12. Odstop terjatve ima za posledico spremembo pravne pripadnosti le-te. Na B. B. je bila terjatev upnika B. d. o. o. do A. A. prenesena že 16. 4. 2012 s pogodbo o odstopu terjatve v zavarovanje, kar pomeni, da je bila od tedaj dalje v premoženjski sferi B. B. Na odstopu terjatve je B. B. že v prijavi terjatve v tem stečajnem postopku temeljil terjatev do A. A., ki mu je bila tudi priznana. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, je upnik L. d. o. o. pridobil le terjatev do A. A., ne pa tudi ločitvene pravice v tem postopku. Iz neprerekanih ugotovitev izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je B. B. s svojo terjatvijo iz sklepa in sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu P 322/2009 z dne 12. 1. 2011 do A. A. še naprej razpolagal in jo odstopil Š. o. p., d. o. o., kot izhaja iz obvestila le-tega, z dne 14. 2. 2017 (p.d. 432) v zavarovanje do zneska 129.000,00 EUR in obresti od 28. 8. 2008, na podlagi notarskega zapisa dodatka k pogodbi o plačilu odvetniških storitev in pogodbe o odstopu terjatve v zavarovanje z dne 4. 10. 2013, SV 582/2013. 13. Nadalje iz posodobljenega seznama preizkušenih terjatev z dne 6. 7. 2015 (p.d. 170) izhaja, da je upnik L. d. o. o. v izvršilnem postopku pri Okrajnem sodišču v Novem mestu VL 173600/2011 zoper dolžnika B. d. o. o. pridobil pravnomočen sklep o prenosu (iste) terjatve do A. A. v izterjavo.

14. Oba odstopa imata pravno naravo fiduciarne cesije, prvi odstop v zavarovanje po prvem odstavku 207. člena SPZ, drugi odstop oziroma prenos v izterjavo pa po pravni teoriji (dr. Miha Juhart, Pogodbeni odstop terjatve, GV Ljubljana, 1996, str. 201) glede na to, da mora cesionar cedentu tudi po tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 425. člena OZ izročiti vse, kar je izterjal več kot znaša njegova terjatev do cedenta.

15. Po tretjem odstavku 207. člena SPZ pridobi v primeru, če je bila ista terjatev večkrat odstopljena v zavarovanje, terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. Glede na to, da imata oba odstopa (v izterjavo in v zavarovanje) pravno naravo fiduciarne cesije, ni razloga, da to pravilo ne bi veljalo tudi v konkurenci odstopov terjatev v zavarovanje in v izterjavo.

16. Iz prijave prenosa terjatev pritožnika C. C., ki jo je sodišče prejelo dne 28. 10. 2019 (p.d. 622), pa izhaja, da je B. B. na podlagi notarskega zapisa z dne 3. 4. 2018 SV 123/2018 pogodbe o odstopu terjatve z dne 14. 8. 2012 C. C. odstopil in prenesel terjatev do dolžnika A. A. v znesku 400.000,00 EUR s 5 % obrestmi od 18. 1. 2010 dalje. Tako teorija (Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur, Ljubljana 2016, str. 1001 in 1002), kot sodna praksa (VS sodba III Ips 8/2007, VS sodba III Ips 86/2013) pa sta v primeru večkratnega odstopa iste terjatve zavzeli stališče, da je v konkurenci fiduciarne cesije in navadne cesije treba uporabiti splošno pravilo iz 420. člena OZ, po katerem je odločilen trenutek obvestitve dolžnika o prenosu terjatve.

17. Tako se pokaže, da je pri presoji upravičenosti poplačila iz terjatve B. B. do stečajnega dolžnika prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je kot ločitveno pravico na terjatvi B. B. upoštevalo zastavno pravico upnika L. d. o. o. Zaradi navedenega ni pravilno upoštevalo vrstnega reda poplačila iz terjatve B. B. do stečajnega dolžnika. Upoštevaje gornja izhodišča o vrstnem redu poplačila cediranih terjatev pa pritožbeno sodišče ni moglo samo spremeniti izpodbijanega sklepa. Glede na nesporno višino razpoložljive razdelitvene mase 349.886,46 EUR in neopredeljeno višino terjatve družbe Š. o. p., d. o. o., ki se upošteva pri razdelitvi, ni jasno, kolikšen bo znesek poplačila tega upnika (2. alineja 6. točke 9. odstavka 371. člena ZFPPIPP) in ali bo še kaj ostalo za poplačilo drugih upnikov glede na vrstni red poplačila (3. alineja 6. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP).

18. Pritožbeno sodišče je zato utemeljenim pritožbam ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem delu v nov postopek (3. točka drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).