Jedro

Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu stroškov pravdnega oziroma izvršilnega postopka) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumejo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28.3.2018 razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 96767/2017 z dne 20.10.2017 tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo (prvi odstavek izreka sklepa z dne 28.3.2018). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 683,30 EUR toženčevih stroškov postopka (drugi odstavek izreka sklepa z dne 28.3.2018).

2. Zoper navedeni sklep, in sicer smiselno zoper drugi odstavek izreka, se pravočasno pritožuje tožeča stranka. V laični pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (določb Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) o povračilu pravdnih stroškov). Navaja, da sta tožeča in tožena stranka sklenili izvensodno poravnavo, po kateri druga do druge nimata nikakršnih terjatev in obveznosti več, tako da vsaka stranka krije svoje stroške, ki so ji nastali v postopku.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o pravdnih stroških oprlo na 1. odstavek 158. člena ZPP, ki določa, da je tožeča stranka, ki umakne tožbo, dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila (takoj) po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Enako izjemo lahko pomeni tudi sklenitev sodne poravnave, ki vsebuje dogovor o plačilu stroškov postopka.1 Zaradi dejstva, da je bil postopek ustavljen zaradi neplačila sodne takse, se sodišče prve stopnje v presojo, ali obstoji katera od citiranih izjem, ni spuščalo. Prav obstoj izvensodne poravnave, ki vsebuje dogovor o stroških postopka, pa je razlog, iz katerega tožeča stranka oporeka odločitvi prvostopenjskega sodišča. Njena pritožba je utemeljena zaradi specifične situacije, ki je podana v obravnavanem primeru.

6. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in odstopu zadeve v pravdo je bila tožeča stranka pozvana na doplačilo premalo plačane sodne takse za redni (pravdni) postopek (plačilni nalog z dne 2.3.2018). Rok za plačilo sodne takse je potekel dne 20.3.2018 (red. št. 20 spisa). Ker tožeča stranka takse ni plačala, so bili naslednji dan (21.3.2018) izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka po 3. odstavku 105.a člena ZPP. Kljub temu je bil takšen sklep izdan šele 28.3.2018. V vmesnem obdobju (dne 22.3.2018) je tožeča stranka sodišču sporočila, da umika predlog za izvršbo oziroma tožbo, in sicer iz razloga sklenitve izvensodne poravnave z dne 20.3.2018 (glede vseh obveznosti tožene stranke), omenjeno izvensodno poravnavo pa je tožeča stranka tudi predložila (red. št. 22 spisa). Sodišče prve stopnje navedene vloge ni presojalo in je sklep o ustavitvi postopka izdalo zgolj iz razloga domnevnega umika tožbe zaradi neplačila sodne takse. Izrecen umik tožbe je torej štelo za brezpredmeten in je zadevni sklep z dne 28.3.2018 izdalo na podlagi stanja, ki je bilo podano v trenutku, ko so se izpolnili pogoji iz 3. odstavka 105.a člena ZPP, pri čemer tudi ni upoštevalo izvensodne poravnave.

7. Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu stroškov pravdnega oziroma izvršilnega postopka) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumejo o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP. Iz izvensodne poravnave z dne 20.3.2018 izhaja, da se je tožena stranka v poravnavo vseh obveznosti do tožeče stranke zavezala plačati znesek 63.199,29 EUR (ki vključuje glavnico v višini 57.506,26 EUR, stroške izvršbe v višini 693,99 EUR ter zamudne obresti v višini 5.000,00 EUR), in sicer s kompenzacijo za znesek nasprotne terjatve tožene stranke v višini 13.651,80 EUR ter z izročitvijo tožeči stranki v last tovornega vozila in prikolice (2. in 3. točka poravnave). V 7. točki poravnave pa sta se stranki dogovorili, da so s podpisom te poravnave vse obveznosti in terjatve med strankama poravnane in da se morebitnim ostalim zahtevkom odpovedujeta. Izvensodna poravnava torej vsebuje dogovor o pravdnih oziroma izvršilnih stroških, in sicer, da izvršilne stroške tožeče stranke v dogovorjeni višini krije tožena stranka, ostale stroške postopka pa stranki krijeta sami.

8. Obstoj izvensodne poravnave in dogovora o delitvi stroškov postopka je smiselno priznala tudi tožena stranka.2 Ker sta se stranki sporazumno dogovorili o stroških postopka drugače, kot to določa ZPP, določba 1. odstavka 158. člena ZPP v obravnavani situaciji ni uporabljiva. Sodišče prve stopnje je s tem, ko stroškovnega dogovora med strankama v izvensodni poravnavi ni upoštevalo, zmotno uporabilo materialno pravo.3 Zaradi opisanega dogovora namreč tožeči stranki ni mogoče naložiti povrnitve stroškov postopka tožene stranke, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišče prve stopnje z dne 28.3.2018 v izpodbijanem drugem odstavku izreka spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

9. O pritožbi je na podlagi 1. odstavka v zvezi s 7. alinejo 2. odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

1 N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, 2. knjiga, stran 47. 2 Na pritožbo tožeče stranke, v kateri se ta sklicuje na omenjeni dogovor o stroških postopka iz izvensodne poravnave, tožena stranka ni odgovorila in je s tem te navedbe smiselno priznala (podobno npr. sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 847/2016 z dne 23.3.2017). 3 Podobno tudi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 323/2014 z dne 12.3.2014 in opr. št. I Cpg 824/2014 z dne 3.6.2014.