Jedro

V drugem odstavku 71. člena ZIZ ne gre za zaprt krog posebno upravičenih razlogov, saj so navedeni le primeroma, in lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti upošteva katerikoli razlog, za katerega presodi, da ima tak značaj. Posledično mora obrazložitev obsegati presojo sodišča glede tehtanja položaja upnika in dolžnika. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upošteva vse okoliščine konkretnega primera in vzpostavi pravično ravnotežje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicama do doma in telesne celovitosti dolžnika in njegove družine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu vrne zadeva v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za odlog izvršbe.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da odločitev ni ustrezno obrazložena, saj so navedeni le pavšalni razlogi, ne da bi se sodišče prve stopnje konkretno opredelilo do odločilnih dejstev. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vse konkretne okoliščine in vzpostaviti pravično ravnotežje med upnikovimi in dolžničinimi interesi. Opozarja, da je sodišče prve stopnje pridobilo mnenje centra za socialno delo o socialni ogroženosti, do katerega pa se sploh ni opredelilo. Dolžnica se je sklicevala na izgubo doma in posebne socialne razmere, saj je upokojenka z nizkimi prihodki, njen mož pa je invalid na vozičku. Sta prejemnika izredne socialne pomoči. S prodajo doma bosta ostala brez strehe nad glavo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v vodilni izvršilni zadevi v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in priglaša strošek odgovora. Meni, da je predlog za odlog prepozen, saj je že bila izdana odredba za prodajo. Podredno se zavzema za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je odgovoru na pritožbo, da je odlog v primeru nepremičninske izvršbe mogoč do izdaje odredbe o prodaji (četrti odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), kot tudi, da je dolžnica podala predlog po izdani odredbi o prodaji. Vendar po citiranem določilu mora sodišče dolžnika na to opozoriti v sklepu o izvršbi. V obravnavani zadevi dolžnica ni bila opozorjena, saj v času izdaje sklepov o izvršbi, na podlagi katerih je dovoljena predmetna izvršba, ZIZ te obveznosti sodišču ni nalagal. Sodišče prve stopnje je predlog dolžnice zato pravilno vsebinsko obravnavalo.

6. Obrazložena sodna določba je bistven del poštenega postopka. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. in 23. členu Ustave RS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka, ki v postopku ni uspela, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.1 Tako stališče ni le izraz pravice do izjave in pravice do pritožbe, ampak pomeni opredelitev samostojnega ustavnopravnega jamstva izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.2 Navedena ustavna procesna jamstva veljajo v polnem obsegu tudi v izvršilnem postopku, ko sprejema izvršilno sodišče pomembne procesne odločitve, kot je tudi obravnavana odločitev o odlogu izvršbe.

7. Obravnavani sklep je obremenjen s takšnimi pomanjkljivostmi, da se ga ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev o predlogu dolžnice za odlog izvršbe, ki jo je oprlo le na povzetek zakonskih določil in zaključek, da ni podana očitna nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo dolžničinega lastniškega deleža na nepremičnini. Navedlo je še posplošeno pojasnilo, da tudi niso podani preostali v drugem odstavku 71. člena ZIZ opredeljeni zakonski pogoji. Ne da bi se konkretno in celovito opredelilo do dolžničinega socialnega položaja je še podalo posplošeno pojasnilo, da zgolj neugodnosti, ki jih povzroči pri dolžniku izvršba in težko finančno stanje ne moreta biti razloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo niti do pridobljenega mnenja centra za socialno delo glede socialne ogroženosti dolžnice. Navedena obrazložitev je premalo konkretizirana in ne dosega standarda izčrpne obrazložitve, ki še dopušča vsebinski preizkus sprejete odločitve.

9. V drugem odstavku 71. člena ZIZ ne gre za zaprt krog posebno upravičenih razlogov, saj so navedeni le primeroma,3 in lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti upošteva katerikoli razlog, za katerega presodi, da ima tak značaj. Posledično mora obrazložitev obsegati presojo sodišča glede tehtanja položaja upnika in dolžnika. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upošteva vse okoliščine konkretnega primera in vzpostavi pravično ravnotežje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicama do doma in telesne celovitosti dolžnika in njegove družine.

10. Odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ ima poudarjen socialni značaj, saj naj zagotovi varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.4 Po pojasnjenem sicer sama okoliščina, da se posega na dolžničin dom, še ne zadošča, da bi bil odlog utemeljen, lahko pa so to posebne socialne razmere. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo celovito opredeliti do dolžničinega socialnega položaja in v tej zvezi do mnenja centra do socialno delo in po potrebi pozvati k njegovi dopolnitvi ali dopolnitvi navedb dolžnice v okviru materialnega procesnega vodstva.

11. Naveden odlog je tudi del celovitega sistema varovalk (skupaj z določili 169. člena ZIZ),5 ki so namenjene tudi preprečevanju t. i. socialne izvršbe. Zato je ob zgornjih izhodiščih lahko pomembno tudi vprašanje, ali dodaten čas zaradi odloga izvršbe lahko omogoči, da dolžnik ob pomoči socialnih služb, sorodnikov in širše mreže pomoči poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma. Pri tem je lahko bistvena okoliščina, ali je dolžnik že ustrezno aktivno in skrbno ravnal v smeri, da bi upnika čim prej poplačal, in se obrnil na ustrezno pomoč.

12. Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sprejeto odločitev že iz procesnih razlogov neustrezne obrazložitve, pravilnosti zavrnitve odloga izvršbe ni presojalo. O tem bo mogoče sprejeti odločitev šele, ko bo sodišče prve stopnje v novem postopku obrazložilo odločitev tako, da bo zadostilo zgornjim zahtevam.

13. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 USRS Odločba Up-147/09. 2 Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi. 3 Očitno nesorazmerje, ki ga edinega presodi sodišče prve stopnje, je le eden izmed primerov. 4 USRS Odločba U-I-171/16, Up-793/16. 5 Primerjaj USRS Odločbo Up-1298/18 (10. točka obrazložitve).