Jedro

Po presoji sodišča je razmerje med toženo stranko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinskega razsodišča lovske družine civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Sodno varstvo obravnavane zadeve je zato zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo zoper sklep disciplinskega razsodišča Lovske družine A. (v nadaljevanju: LD) z dne 24. 5. 2018, s katerim mu je bil zaradi težje disciplinske kršitve po 2. in 3. alineji 35. člena Pravil LD izrečen opomin ter naloženo povračilo stroškov v višini 1.990,00 EUR. Navaja, da je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, o kateri pa tožena stranka, niti na ponovno zahtevo, ni (formalno) odločila. Ugovarja, da je tožena stranka v zadevi bistveno kršila določbe postopka, nepravilno ugotovila dejansko stanje in posledično nepravilno uporabila materialno pravo. Sodišču zato primarno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in predmetni disciplinski postopek ustavi; podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in v zadevi meritorno odloči; podrejeno še, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje; ter podrejeno, da sodišče toženi stranki naloži izdajo oziroma vročitev upravnega akta. V vsakem primeru tožnik zahteva, da mu tožena stranka povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

3. Tožena stranka je lovska družina. V skladu s prvim odstavkom 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) ima lovska družina status društva, torej gre za pravno osebo zasebnega prava (prvi odstavek 5. člena Zakona o društvih, v nadaljevanju: ZDru-1).

4. ZDru-1 ureja pravico do sodnega varstva v 14. členu, ki v prvem odstavku določa, da ima vsak član društva pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da se šteje, da je pritožba zavrnjena, če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema pritožbe.

5. Po presoji sodišča je razmerje med toženo stranko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinskega razsodišča LD civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti.1 Takšno vrsto spora ureja 14. člen ZDru-1. Tudi po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije (odločba U-I-57/07-7 z dne 15. 10. 2008, Uradni list RS, št. 102/08, predvsem 7. in 8. točka obrazložitve) ZDru-1 v 14. členu določa sodno varstvo v primerih sporov iz civilnopravnih razmerij.

6. V obravnavani zadevi gre torej za civilnopravni spor, in sicer gre za "drugo civilnopravno razmerje" iz 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o katerem odloča pravdno sodišče. To je sodišče, na katerega napotuje 14. člen ZDru-1. Poleg tega Zakon o sodiščih (ZS) v prvem odstavku 97. člena določa, da sodno oblast izvajajo sodišča s splošno pristojnostjo, v drugem odstavku istega člena pa, da se sodna oblast na specializiranih sodiščih, med katere spada tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, izvaja v okviru pristojnosti, ki so z zakonom izrecno določene. S tem je vzpostavljena domneva, da so za vse zadeve iz sodne pristojnosti, razen za zadeve, za katere zakon izrecno določa pristojnost specializiranih sodišč, stvarno pristojna sodišča s splošno pristojnostjo.

7. Ker je v okoliščinah obravnavane zadeve sodno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče, se je sodišče na podlagi 19. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Novi Gorici.2 1 Primerjaj npr. sodbo Vrhovnega sodišča, št. II Ips 990/2006 z dne 26. 11. 2009. 2 Primerjaj tudi sklepa Upravnega sodišča, št. I U 1608/2017 z dne 3. 10. 2017 in št. I U 207/2019 z dne 27. 2. 2019.