25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A., Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 353/2003 z dne 16. 3. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 369/2000 z dne 6. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče je pritožnici (v pravdi tožnici) odmerilo sodno takso za pritožbo in ji naložilo plačilo neplačanega dela takse ter takse za opomin. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. S plačilom 42.000 SIT naj bi glede na vrednost spornega predmeta v tej zadevi (2.100.000 SIT) poravnala celotno sodno takso za pritožbo. Navaja, da je slednja po prvem odstavku tarifne številke 3 Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78 in nasl. – v nadaljevanju ZST) enaka dvojnemu znesku sodne takse za tožbo, ta pa znaša 1% od vrednosti spornega predmeta. Odmera sodne takse v izpodbijanih sklepih, opravljena s preračunavanjem vrednosti sodne takse v točke, je po pritožničini oceni v očitnem nasprotju z ZST. Takšnega izračunavanja taks v primerih, ko vrednost spora presega 100.000 točk, naj ne bi uporabljalo nobeno drugo sodišče. Izpodbijani odločitvi zato očita samovoljo in arbitrarnost.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati) pritožnici ne more povzročiti pomembnejših posledic. Izpodbijana odločitev se nanaša na razliko v zneskih sodnih taks v skupni višini 15.950 SIT. Po oceni Ustavnega sodišča naloženo doplačilo sodnih taks za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc rednega sodstva moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako vprašanje, ali sta sodišči sodno takso izračunali pravilno ali ne, ni takšnega pomena, da bi bilo od odločitve Ustavnega sodišča mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni. Kolikor pa se pritožnica dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (npr. arbitrarnost odločitve), pa je o tem Ustavno sodišče že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić