Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je sodišče prve stopnje kot "preuranjen" zavrglo ugovor tretjega, ki je bil vložen pred rubežem premičnin, ki se nahajajo na naslovu dolžnika, je storilo bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot preuranjen ugovor tretjega - S. A. Č..
Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tretja udeleženka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Poudarja, da 1. odstavek 64. člena ZIZ jasno določa, da lahko tretji vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, kar pomeni, da je ugovor mogoče vložiti takoj po izdaji sklepa o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, ne pa šele po opravljenem rubežu. Udeleženka je ugovor vložila dne 17.6.2004, ko je za izvršilni postopek izvedela iz obvestila izvršitelja. Ker je edina lastnica premičnin v stanovanju na naslovu Dunajska cesta 319, Ljubljana na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja, so podani razlogi, da se izvršba na teh predmetih izreče za nedopustno.
Pritožba je utemeljena.
Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da naša procesna ureditev ne pozna procesne predpostavke - preuranjenosti vloge. Tako je tudi ugovor tretje osebe lahko formalno pomanjkljiv zaradi svoje nepravočasnosti, nepopolnosti ali nedovoljenosti, nikakor pa ne zaradi preuranjenosti, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje (primerjaj tudi določbo 3. odstavka 64. člena ZIZ, po katerem sodišče vroča upniku v odgovor izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora). Le v navedenih - zakonsko predvidenih primerih lahko sodišče ugovor tretjega zavrže kot procesno pomanjkljivega. Vprašanje "preuranjenosti" se sicer po svoji vsebini lahko pojavi v okviru presoje o dovoljenosti strankine vloge, če iz zakona izhaja časovni trenutek, pred katerim vloge ni mogoče vložiti. V konkretnem primeru pa je časovni okvir, v katerem lahko tretja oseba, ki zatrjuje pravico na predmetu izvršbe, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, začrtan drugače, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Po določbi
1. in 2. odstavka 64. člena ZIZ, na katerega se utemeljeno sklicuje pritožnica, je namreč mogoče ugovor tretjega vložiti od izdaje sklepa o izvršbi do konca izvršilnega postopka, torej ves ta čas in ne šele od izvedbe rubeža dalje. Nobenega časovnega zamika po izdaji sklepa o izvršbi kot morebitne procesne ovire pri uveljavljanju tega pravnega sredstva zakon ne določa. V konkretnem primeru pritožnica torej trditve, da so vse premičnine, ki se nahajajo v stanovanju na Dunajski cesti 319 v Ljubljani in na katere meri izdani sklep o izvršbi, njena last, uveljavlja v dopustnem ugovoru, ki terja njegovo meritorno obravnavo še pred morebitnim rubežem.
Pritožbeno sodišče ob povedanem po uradni dolžnosti ob reševanju pritožbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z zavrženjem pritožničinega ugovora zoper sklep o izvršbi tej nedopustno onemogočilo meritorno obravnavanje njene vloge v tem izvršilnem postopku, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Zato je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi, razveljaviti izpodbijani sklep ter vrniti zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP ter
15. členom ZIZ).
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo 3. odstavka 64. člena ZIZ - ugovor tretje vročiti upniku v odgovor in ga opozoriti na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona.