Jedro

Znižanje plačila je eden izmed podrejenih jamčevalnih zahtevkov iz tretjega odstavka 639. člena OZ. V skladu z navedenim zakonskim določilom lahko naročnik v primeru, ko podjemnik ne odpravi napake do izteka roka, napako po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe. Navedeni podrejeni jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, kar pomeni, da lahko naročnik izbere le enega. S tem, ko je toženka pod točko 1 uveljavljala znižanje plačila v višini 2.488,76 EUR, pod točko 5 pa še strošek odprave napake v višini 2.540,00 EUR je neupravičeno kumulirala alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela.

Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma pomanjkanje dokazov opozori že nasprotna stranka. Materialno procesno vodstvo tudi ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče prve stopnje toženko še dodatno pozivati, naj odgovori na ugovor in dokaze tožnika tako, da odbitek iz naslova čiščenja in odvoza odpadkov konkretizira in zanj predloži dokaze.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa mora v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki v plačilo naložilo 3.161,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2022 do plačila (I. točka izreka), tožbeni zahtevek za plačilo 2.838,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2022 je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da mora toženka tožniku povrniti stroške pravdnega postopka v višini 162,25 EUR (III. točka izreka).

2.Toženka se je zoper I. in III. točko izreka sodbe pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Višjemu sodišču je predlagala, da sodbo v izpodbijanemu delu spremeni in tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne, tožniku pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Tožnik je v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlagal, da pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne in sodbo v izpodbijanemu delu potrdi, toženki pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali pri izvedbi gradbenih del na objektu ... in sicer je toženka nastopala kot glavni izvajalec, tožnik pa kot podizvajalec. Za opravljena teracerska dela je tožnik izstavil račun št. 7/2022 z dne 14. 7. 2022 v višini 12.700,00 EUR, ki ga je toženka v celoti poravnala. Kasneje je izstavil še račun št. 8/2022 z dne 10. 8. 2022 v višini 11.700,00 EUR. Toženka ga je poravnala v višini 5.700,00 EUR, plačilo preostanka v višini 6.000,00 EUR pa je med pravdnima strankama sporno in je predmet tožbenega zahtevka. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da vtoževana terjatev predstavlja znesek, ki mu ga toženka še dolguje za teracerska dela, ki jih je izvedel v skladu z navodili, kvalitetno in pravočasno. Toženka pa je trdila, da so imela izvedena teracerska dela napake, zato je plačilo zavrnila.

6.Sodišče prve stopnje je sledilo ugovoru toženke, da ima opravljeno delo določene napake, zato ji je iz tega naslova priznalo uveljavljene odbitke v višini 2.838,76 EUR in za ta znesek tožbeni zahtevek zavrnilo. V preostalem delu, to je za znesek 3.161,24 EUR, je tožbenemu zahtevku za plačilo izvedenih teracerskih del ugodilo. Ta odločitev je predmet pritožbenega preizkusa.

7.Pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ima pravno naravo podjemne pogodbe, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla (prvi odstavek 626. člena OZ). Izvršiti ga mora v določenem času, če čas ni določen, pa v času, ki je razumno potreben za take posle (drugi odstavek 626. člena OZ).

8.Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo odbitek v višini 450,82 EUR, ki ga je toženka uveljavljala iz naslova povečanega stroška nadzora zaradi zamude (točka 2 računa št. 74-2022). Ker pravdni stranki nista ne zatrjevali ne dokazovali, da bi moral tožnik delo opraviti v dogovorjenem roku, bi tožnik prišel v zamudo, če bi prekoračil čas, ki je razumno potreben za izvedbo teracerskih del (drugi odstavek 626. člena OZ). Ker je tožnik ugovarjal, da ni zamujal z izvedbo del, za zamudo celotnega gradbišča pa ni odgovoren (negativna dejstva), je bilo na toženki trditveno in dokazno breme za nasprotno. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, toženka ni podala navedb o tem, kdaj je prišel tožnik v zamudo oziroma do kdaj bi bilo razumno, da bi s teracerskimi deli končal, kot tudi ni podala navedb, ki bi omogočala presojo, ali je tožnik odgovoren za zamudo celotnega gradbišča.

9.Sodišče prve stopnje je nadalje utemeljeno zavrnilo odbitek v višini 2.540,00 EUR, ki ga je toženka uveljavljala iz naslova popravila in barvanja fug (točka 5 računa št. 74-2022). Sodišče prve stopnje odbitka „izdelava treh barvnih vzorcev fug, izvedba 2x barvanje fug“ ni priznalo, ker je ugotovilo, da je toženka v prvi pripravljalni vlogi z dne 13. 2. 2023 izrecno poudarila, da med odbitki ne uveljavlja stroška barvanja fug, in v pripravljalni vlogi z dne 25. 7. 2023 zapisala, da barva fug sploh ni bila sporna, zato je ni grajala. Navedena ugotovitev pritožbeno ni prerekana. Prerekana pa je ugotovitev, da je odbitek „strošek dobave materiala in popravila razpokanih ter slabo izvedenih fug teraca cokla“ iz točke 5 zgolj ponovitev (podvajanje) zahtevka iz točke 1 računa št. 74-2022. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se oba zahtevka, torej po točki 1 in točki 5 računa št. 74-2022, nanašata na slabo izvedena teracerska dela. Sodišče prve stopnje je toženki po točki 1 računa št. 74-2022 priznalo znižanje plačila za znesek 2.488,76 EUR in v pritožbi potrjuje, da je bilo izvršeno delo zaradi napak manjvredno za navedeni znesek. Znižanje plačila je eden izmed podrejenih jamčevalnih zahtevkov iz tretjega odstavka 639. člena OZ. V skladu z navedenim zakonskim določilom lahko naročnik v primeru, ko podjemnik ne odpravi napake do izteka roka, napako po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe. Navedeni podrejeni jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, kar pomeni, da lahko naročnik izbere le enega. S tem, ko je toženka pod točko 1 uveljavljala znižanje plačila v višini 2.488,76 EUR, pod točko 5 pa še strošek odprave napake v višini 2.540,00 EUR je neupravičeno kumulirala alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela. Ker toženka ne more uveljavljati več jamčevalnih zahtevkov hkrati, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

10.Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi odbitek v višini 550,00 EUR, ki ga je toženka uveljavljala iz naslova čiščenja, odvoza ruševin in smeti na deponijo ter plačila takse (točka 6 računa št. 74-2022). Pravilna je ugotovitev, da toženka trditvenemu in dokaznemu bremenu za navedeni odbitek ni zadostila. Ker je podala le ohlapen opis odbitka, je zadoščal ugovor tožnika, da so bila okna med delom zaščitena, da je gradbišče (tudi okna in strope balkonov) zapustil očiščeno in z okolice stavbe odpeljal ves svoj material oziroma ostanke rušenja. Kljub temu, da je tožnik ugovarjal, da bi bilo potrebno čiščenje in odvoz odpadkov, toženka v nadaljevanju postopka vsebine tega odbitka ni bolj določno opredelila. Zanj tudi ni predložila dokazov, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni predložila niti potrdila o plačilu takse in oddaji odpadnega materiala na deponijo. Nasprotno je tožnik za potrditev ugovora, da je gradbišče zapustil očiščeno, predložil fotografije. Upoštevajoč navedeno zato pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v okviru materialno procesnega vodstva ni opozorilo na pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago. Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma pomanjkanje dokazov opozori že nasprotna stranka. Materialno procesno vodstvo tudi ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče prve stopnje toženko še dodatno pozivati, naj odgovori na ugovor in dokaze tožnika tako, da odbitek iz naslova čiščenja in odvoza odpadkov konkretizira in zanj predloži dokaze.

11.Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

12.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama nosi stroške, nastale z njeno vložitvijo, tožniku pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo. Višje sodišče je pritožbene stroške tožnika odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife – OT in mu priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 279,99 EUR. Ni pa mu priznalo priglašenega stroška za posvet s stranko, ker je ta vsebovan v priznanem strošku odgovora na pritožbo. Toženka je dolžna tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 626, 626/1, 626/2, 639, 639/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 285

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.