Jedro

Bistvo pravice do objave popravka je v tem, da se sliši druga stran (audiator et altera pars). Ni dvoma, da je tožnik upravičen tako do popravka napačnih ali neresničnih navedb v članku, pa tudi do navedbe drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku. To pravico mu daje določba četrtega odstavka 26. člena ZMed. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZMed ima vsakdo, kateremu sta bila prizadeta njegova pravica ali interes, pravico zahtevati brezplačno objavo popravka. Prizadeta oseba ima s tem možnost vplivati na to, kako se predstavi javnosti oz. ima možnost predstaviti svojo plat zgodbe. Kakšna pa mora biti vsebina popravka, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.

Če se popravek (le) v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena Zmed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek:

"Tožena stranka A. A., odgovorna urednica medija xxx.si, je dolžna objaviti popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev tožeče stranke na članek z naslovom: "X", ki je bil ... 3. 2024 objavljen na spletni strani medija xxx.si, vse v taki obliki in na takem mestu, da ima objava enako vrednost, kot jo ima članek, na katerega se nanaša z besedilom:

Prikaz nasprotnih dejstev v zvezi s člankom objavljenim ... 3. 2024 in v zvezi z izjavami B. B., tedanjega direktorja C., d. o. o., v tem članku.

B. B. je bil direktor C., d. o. o., leto dni, in sicer od ... 03. 2023 do ... 04. 2024. Ob nastopu mandata ni želel opraviti primopredaje in ga ni zanimalo, kaj počnejo oddelki v kabinetu direktorja, niti kaj so njihova področja, problemi in izzivi.

D. D. je zadnjih osem let uspešno vodil oddelek za informatiko (IT) in zadnja štiri leta oddelek za kibernetsko varnost. C., d. o. o. je bila v tem času na področju kibernetske varnosti spoštovana tako v Sloveniji kot v tujini ter se je na mednarodnih tekmovanjih vedno dobro odrezala. V regiji ter v letalstvu je veljala za zgled kibernetske zrelosti in sosede so rešitve C.-ja z veseljem posnemale.

Direktor B. B. ni niti z enim sestankom, pogovorom ali e-sporočilom pojasnil, kaj ga na področju IT in kibernetske varnosti zanima, kako on vidi vodenje in razvoj dveh oddelkov, področij niti se ni zanimal glede petletnega investicijskega načrta. Namesto tega ga je zanimalo, kako bi spremenil režim dodeljevanja službenih mobilnih telefonov, katere službene mobilne telefone bi morali kupovati, pri čemer ni upošteval pogodbenih obveznosti oziroma ugodnosti, ki jih je imel C., d. o. o. po sklenjeni pogodbi.

Direktor B. B. je kot neposredni nadrejeni začel izvajati mobing nad D. D. od vključno 11. 05. 2023 dalje. Tedaj je namreč na sestanku ob prisotnosti več zaposlenih z njim govoril z nedostojnim, žaljivim in neprimerno povišanim tonom ter ni niti želel slišati nobenega vsebinskega pojasnila glede obravnavane tematike. Naslednji dan, 12. 05. 2023, sta se srečala na sindikalnih pogajanjih, kar je verjetno tudi presenetilo direktorja. Od tu naprej je sledil sistematični mobing, onemogočanje na vsakem koraku in na noben poziv, pogovor, na prošnjo za pojasnila ali sestanek, se več ni odzval. Obseg in opis konkretnih ravnanj trpinčenja presegata dopustni obseg te zahteve za prikaz nasprotnih dejstev, zato jih ne opisujem. Ravnanje direktorja oziroma trpinčenje je D. D. 27. 11. 2023, v skladu z notranjimi pravili družbe, prijavil pristojni pooblaščenki delodajalca, vendar delodajalec postopka ni zaključil.

Na področju informacijske in kibernetske varnosti je bila za obdobje 2021 - 2023 izvedena revizija, ki jo je naročil nadzorni svet družbe. Revizija je pokazala nadpovprečno dobro skrb za to področje, hkrati pa manjko pri kadrovski pokritosti. Namesto, da bi direktor poskrbel za večjo kadrovsko dopolnitev (v kadrovskem načrtu je za leto 2023 in 2024 predvidena zaposlitev inženirjev) je direktor zaposlil novega vodjo IT, ki je njegov prijatelj.

Zaradi zaznave večih kršitev predpisov in aktov pri delodajalcu odkar je nastopil mandat direktor B. B. ker se stanje v zvezi s tem pri delodajalcu ni spremenilo, je delavec 29. 11. 2024 prijavil sume kršitve tudi pristojni osebi pri Slovenskem državnem holdingu.

Namesto, da bi C. d. o. o. oziroma njen direktor prenehal s trpinčenjem in odpravil nepravilne in nezakonite prakse, je delodajalec konec decembra 2023 začel postopek izredne odpovedi. V okviru postopka izredne odpovedi si je delodajalec izmislil oziroma delavca neupravičeno obtožil, da naj bi v preteklosti storil kršitev delovnih obveznosti, ki naj bi vse imele tudi znake kaznivih dejanj. Gre za izmišljene, neutemeljene ter neizkazane očitke na škodo D. D. Vsi ti neutemeljeni očitki in nezakonito ravnanje delodajalca bo dobilo končni epilog na pristojnem sodišču.

V članku se med drugim neresnično navaja, da naj bi delavec oškodoval družbo za več tisočakov v zvezi s projektom rezervnega centra v Mariboru. Rešitev oblikovanja rezervnega centra je dve leti iskala delovna skupina družbe. Rešitev je potrdilo vodstvo družbe in nadzorni svet družbe v začetku leta 2023. Da rezervni center predstavlja en prostor z eno samo mizo je neresnica, ki je bodisi zavestna, bodisi posledica neznanja direktorja, kaj vse obsega oprema rezervnega centra.

Zakon o informacijski varnosti določa, da so izvajalci bistvenih storitev dolžni ohraniti dnevniške zapise o delovanju svojih ključnih, kriminalnih ali nadzornih informacijskih sistemov ali delov omrežja za obdobje šestih mesecev. V kolikor bi kdorkoli pri C., d. o. o. nepooblaščeno pridobil dostop do tuje pošte ali kateregakoli dokumenta, bi morali o tem obstajati dokazi. Zato so navedbe o sumih kršitev v zvezi s tem neresnične in izredno žaljive do delavca. S takšno formulacijo, da obstaja sum, se poskuša družba oziroma B. B. izmakniti odgovornosti za takšne neresnične očitke oziroma zmanjšati težo neresničnih obdolžitev. Ne glede na to, pa se s tem povzroča delavcu škoda.

Neresnične in zavajajoče so trditve o tem, da naj bi na službene stroške predaval o aplikaciji, ki jo je razvilo njegovo zasebno podjetje, trditve o tem, da je delal na svojo roko, brez kakršnihkoli odobritev in druge podobne trditve v članku podane na škodo delavca.

Skratka tedanji direktor družbe B. B. se je odločil da bo "odslovil" delavca, ki je opozoril na nepravilnosti ter da bo za dosego tega cilja uporabil tudi neresnice in izrabil položaj delavca, kot močnejše stranke v delovnopravnem razmerju,

najkasneje v roku 48 ur po pravnomočnosti sodbe ter pri tem navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek, pri tem pa ne sme biti hkrati s popravkom objavljen komentar tega popravka ali odgovor nanj, vse pod izvršbo".

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1254,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

III.Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 459,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je ugodilo tožnikovemu zahtevku za objavo popravka na prispevek "X", ki je bil ... 3. 2024 objavljen na spletni strani xxx.si. Toženki je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov in v II. točki izreka ugodilo tožnikovemu ugovoru zoper prepis zaslišanja na način, da je v glavi prepisa namesto "Okrožno" pravilno zapisalo "Okrajno".

2.Toženka odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja, da se popravek ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. navedb iz obvestila ne zanika ali bistveno dopolnjuje. Pri tem izpostavlja, da se navedba iz popravka o času opravljanja funkcije direktorja in o tem, da B. B. ob nastopu mandata ni želel opraviti primopredaje, ne nanaša na objavljeno besedilo oz., da navedba o tem, kdaj je opravljal funkcijo direktorja, ni pomembna. Navedba točnega datuma začetka in konca trajanja mandata v ničemer ne dopolnjuje navedb iz članka. Tudi režim dodeljevanja službenih mobilnih telefonov nima nobene povezave z objavljenim člankom. V članku mobilni telefoni niso niti posredno omenjeni. Nabava novih mobilnih telefonov ni v nikakršni povezavi z očitki tožniku o nepooblaščenem dostopanju do zasebne in službene komunikacije. Popravek je namenjen le temu, da bi se B. B. diskreditiralo in prikazalo kot nesposobnega. Tudi navedbe o tem, da naj bi B. B. zaposlil svojega prijatelja, v objavljenem članku nimajo nobene podlage in ne služijo prikazovanju nasprotnih okoliščin v zvezi z očitki tožniku. Izpodbijana sodba niti ne pojasni, kako naj bi se ta navedba nanašala na članek, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta del je namenjen le temu, da se B. B. prikaže kot koruptivnega.

3.Tožnik je pravico do popravka izrabil za osebno obračunavanje z B. B. Očital mu je "sistematični mobing" ter trpinčenje, kar je žaljivo. Žaljiv je tudi zapis, da je zaposlil svojega prijatelja. S tem se mu očita klientelizem. Enako velja glede navedb o trpinčenju. Trpinčenje na delovnem mestu izpolnjuje tudi zakonske znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu in s tem je B. B. očitano kaznivo dejanje, kar pa je žaljivo. Tožnik očita B. B., da laže v zvezi z opremljenostjo rezervnega centra v Mariboru in da je za tožnikovo "odslovitev" uporabil neresnice ter izrabil položaj delodajalca kot močnejše stranke v delovnopravnem razmerju. Gre za žalitve, ki so namenjene osebnemu obračunavanju z B. B., to pa ni namen pravice do popravka.

4.Sodišče bi moralo zavrniti tudi tožnikov ugovor zoper prepis zvočnega posnetka, ker se nanaša na "glavo" vloge.

5.Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožniku naloži v povračilo stroške postopka, vključno s stroški pritožbe, ter zavrne tožnikov ugovor glede prepisa zvočnega posnetka z 2. 9. 2024.

6.Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

7.Pritožba je utemeljena.

8.Bistvo pravice do objave popravka je v tem, da se sliši druga stran (audiator et altera pars). Ni dvoma, da je tožnik upravičen tako do popravka napačnih ali neresničnih navedb v članku, pa tudi do navedbe drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku. To pravico mu daje določba 4. odstavka 26. člena Zakona o medijih (ZMed). V skladu s 1. odstavkom 26. člena ZMed ima vsakdo, kateremu sta bila prizadeta njegova pravica ali interes, pravico zahtevati brezplačno objavo popravka. Prizadeta oseba ima s tem možnost vplivati na to, kako se predstavi javnosti oz. ima možnost predstaviti svojo plat zgodbe. Kakšna pa mora biti vsebina popravka, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.

9.Sodišče se je v izpodbijani sodbi opredelilo do posamičnih odstavkov popravka. Zaključilo je, da podane informacije bistveno dopolnjujejo informacije iz članka z ... 3. 2024 in da niso podani odklonitveni razlogi iz 1. odstavka 31. člena ZMed. Temu pritožbeno sodišče ne pritrjuje in ugotavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženki naložilo objavo zahtevanega popravka.

10.Pritožba utemeljeno opozarja, da dva vsebinska sklopa iz popravka ne izpolnjujeta zakonskih pogojev. Popravek se mora nanašati na tisto vsebino članka, ki je posegel v pravice/interese tožnika. Zapisa v popravku, "da je direktorja B. B. zanimalo, kako bi spremenil režim dodeljevanja službenih mobilnih telefonov, katere službene mobilne telefone bi morali kupovati, pri čemer ni upošteval pogodbenih obveznosti oz. ugodnosti, ki jih je imel C., d. o. o. po sklenjeni pogodbi" ter zapis "... Namesto, da bi direktor poskrbel za večjo kadrovsko popolnitev (v kadrovskem načrtu je za leti 2023 in 2024 predvidena zaposlitev inženirjev) je direktor zaposlil novega vodjo IT, ki je njegov prijatelj", se ne omejujeta na dejstva in okoliščine iz članka z ... 3. 2024. Ta dva vsebinska sklopa ne ustrezata zakonski definiciji popravka iz 4. odstavka 26. člena ZMed. Navedbe presegajo konkretni prispevek in ne pomenijo zanikanja oz. relevantnega dopolnjevanja bistvenega dela sporočila.¹ S tem delom popravka želi tožnik prikazati, da tudi direktor B. B. ni deloval zakonito in mu smiselno očita klientelizem. Namen popravka ni v tem, da se izven navedb v članku opozarja na nepravilnosti drugih, marveč v zanikanju oz. prikazu drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi se spodbijajo ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjujejo navedbe v objavljenem besedilu (26. člen ZMed). Tej zahtevi ta dva vsebinska sklopa ne zadostita, saj se (v ničemer) ne nanašata na vsebino članka. Z njima tožnik ne ščiti svojih osebnostnih pravic (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo ...), po drugi strani pa tudi ne varujeta interesa javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti.

11.Če se popravek (le) v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz 1. odstavka 31. člena ZMed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.

12.Neutemeljeni pa so pritožbeni očitki o žaljivosti popravka. V članku so se tožniku očitale hude kršitve o ogrožanju nacionalne varnosti, poskusu zlorabe ključnih informacij, omogočanju tujim in nepooblaščenim osebam, da dostopajo do informacijskih podatkov, o dostopanju do zasebne in službene komunikacije zaposlenih ter o finančnih malverzacijah. Predstavilo se ga je kot lažnivo osebo, ki predstavlja grožnjo za varnost. Ob upoštevanju celotne vsebine članka tožnikovih navedb v popravku ni moč opredeliti kot objektivno žaljivih.

13.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede ugovora zoper prepis zaslišanja z 2. 9. 2024. Odločitev v II. točki izreka je treba razumeti kot popravo očitne pisne pomote (125. člen v zvezi s 328. členom ZPP).

14.Po 1. odstavku 27. člena ZMed je treba popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Ker je glede zgoraj navedenih vsebinskih delov tožnikovega popravka podan odklonitveni razlog po 2. alineji 1. odstavka 31. člena ZMed, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremeniti ter zavrniti tožnikov zahtevek za objavo popravka. V postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev, ki bi terjale razveljavitev sodbe. Podana tudi ni očitana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče navedlo vsa odločilna dejstva; napačna je le njihova materialnopravna presoja.

15.Zaradi spremembe sodbe je bilo treba v skladu z 2. odstavkom 165. člena ZPP ponovno odločiti tudi o stroških postopka. Tožnik v pravdi ni uspel, zato mora toženki povrniti stroške postopka. Ti skupaj znašajo 1.254,72 EUR, obsegajo pa nagrado za odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo, zastopanje na dveh narokih, odsotnost iz pisarne, urnino, materialne stroške ter potne stroške in 22 %.

16.Ker je toženka s pritožbo uspela, ji je dolžan tožnik povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo 459,99 EUR in obsega nagrado za sestavo pritožbe zoper sodbo, materialne izdatke, 22 % DDV in sodno takso za pritožbo.

17.Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na 299. in 278. členu OZ.

-------------------------------

1Primerjaj VS RS sodba II Ips 116/2018.

Zveza: