Jedro

Ker se končni seznam preizkušenih terjatev razlikuje od osnovnega seznama, kljub temu, da ni bil vložen noben ugovor, je potrebno upniku priznati pravico do pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev.

Izjava upravitelja o tem, ali prijavljeno terjatev priznava ali prereka, mora biti določna in nepogojna. Če je izjava o priznanju terjatve pogojna, to pomeni prerekanje terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na prijavljeno terjatev in izločitveno pravico upnice A. A. pod zap. št. 4 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 20. 9. 2024, razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o priznanih in prerekanih terjatev ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 20. 9. 2024 (p.d. 44), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2.Zoper sklep se iz razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožuje upnik. Navaja, da je bila v osnovnem seznamu z dne 13. 5. 2024 upnici A. A. priznana pogojna terjatev (če bo dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje) z napotitvijo, da v predpisanem roku sproži postopek za ugotovitev terjatve. Končni sklep o preizkusu terjatev tega pogoja nima več, ampak le napotitev na drug postopek, kar po navedbah pritožbe predstavlja drugačno odločitev, čeprav zoper osnovni seznam ni bil vložen noben ugovor. Upnik zatrjuje, da bi moralo sodišče prijavo terjatve te upnice z dne 7. 10. 2022 zavreči, glede na napotitveni sklep kazenskega sodišča z dne 6. 6. 2023 pa bi morala upnica uveljavljati terjatev v roku 3 mesecev, česar ni storila, njen zahtevek je zastaral.

3.V odgovoru na pritožbo stečajna upraviteljica pojasnjuje, da je v osnovnem seznamu priznala terjatev upnice kot pogojno navadno (pogoj se bo izpolnil v primeru, da bo stečajna dolžnica pravnomočno obsojena za očitano ji kaznivo dejanje). Po vložitvi predmetne pritožbe pa je prejela sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. II Kp 000/2017, ki je postala pravnomočna 8. 6. 2023, s katero so bile kazenske obtožbe zoper dolžnico zavrnjene, oškodovanka pa je bila s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Meni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje terjatve in jo bo potrebno prerekati kot neutemeljeno.

4.Pritožba je dovoljena in utemeljena.

O dovoljenosti pritožbe

5.V tem postopku osebnega stečaja je upraviteljica izdelala osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega so imeli upniki možnost vložiti ugovor po prvem odstavku 62. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; da seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali da so podatki o njej nepravilni) ali ugovor o preizkusu terjatev drugega upnika po prvem odstavku 63. člena ZFPPIPP. Skladno z določbo četrtega odstavka 63. člena ZFPPIPP po poteku roka za vložitev ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more več prerekati (četrti odstavek 63. člen ZFPPIPP). Nesporno je, da noben upnik ni vložil ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Načelova velja, da upnik, ki ni uveljavljal ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ne more uveljavljati ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev; če ni uveljavljal ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, pa ne more uveljavljati pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev, kajti z njim se odloča le o ugovorih zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

6.Kljub temu, da upnik v konkretnem primeru ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev ni vložil, pa je zaradi zagotovitve pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) pritožbeno sodišče v konkretnem primeru njegovo pritožbo dopustilo, saj bi bila v nasprotnem primeru ta pravica kršena. Osnovni seznam preizkušenih terjatev se namreč kljub temu, da zoper njega ni bil vložen noben ugovor, razlikuje od poznejšega končnega seznama preizkušenih terjatev. V osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je bila terjatev druge upnice (A. A.) priznana kot pogojna terjatev, v končnem seznamu pa tega pogoja ni več. Ker je bila terjatev druge upnice v osnovnem seznamu prerekana, v končnem seznamu pa kljub temu, da zoper osnovni seznam ni bil vložen noben ugovor, priznana, je treba upniku priznati pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep.

Odločitev o pritožbi

7.V skladu s prvim odstavkom 61. člena ZFPPIPP se mora upravitelj v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi in izločitveni pravici določno izreči, ali jo priznava ali prereka. Upravitelj se o prijavljenih terjatvah in izločitvenih pravicah izreče tako, da sodišču predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev (tretji odstavek 61. člena ZFPPIPP). Sodišče o preizkusu terjatev odloči s sklepom o preizkusu terjatev, v katerem med drugim ugotovi, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) ter v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). V izreku sklepa o preizkusu terjatev svojo odločitev iz 2. do 4. točke prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa (tretji odstavek 69. člena ZFPPIPP). Skladno s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP se navedene določbe smiselno uporabljajo tudi za preizkus izločitvenih pravic.

8.Upravitelj se mora o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi in izločitveni pravici določno izreči, ali jo priznava ali prereka. Izjava upravitelja mora biti torej določna in nepogojna. Upnica A. A. je prijavila terjatev in izločitveno pravico. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 20. 9. 2024 izhaja izjava upraviteljice, ki je terjatev te upnice uvrstila med "pogojno priznane" terjatve ter iz opombe v tem seznamu, da to terjatev priznava kot pogojno navadno, pogoj se bo izpolnil v primeru, da bo stečajna dolžnica pravnomočno obsojena za očitano ji kaznivo dejanje. Vendar takšne izjave upraviteljice v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ni mogoče razlagati kot priznanje prijavljene terjatve, temveč kot prerekanje. Izjava o priznanju terjatve mora biti namreč nepogojna, sicer gre za prerekano terjatev. To pomeni, da je bila terjatev upnice A. A. v osnovnem seznamu prerekana. Čeprav zoper osnovni seznam ni bil vložen noben ugovor, v končnem seznamu navedenega pogoja ni več. Glede na pritožbeno navedbo, ki ji upraviteljica pritrjuje, da je bila kazenska obtožba zoper stečajno dolžnico z odločbo Višjega sodišča v Celju opr. št. II Kp 000/2017 z dnem 8. 6. 2023 pravnomočno zavrnjena, se (odložni) pogoj ni izpolnil. To pomeni, da je terjatev prerekana, ne pa priznana. V nasprotju s tem končni seznam terjatev uvršča v stolpec priznanih terjatev in ne vsebuje odločitve o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Ravno tako terjatev še vedno opredeljuje kot „pogojno navadno".

9.Glede izločitvene pravice upnice A. A. pa končni seznam sicer vsebuje odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, vendar v samem seznamu izločitvena pravica ni navedena. Nikjer iz seznama ni razvidno, na katere stvari oziroma premoženje se nanaša navedena odločitev sodišča v zvezi z izločitveno pravico.

10.Glede na navedeno ima sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerega ga ni mogoče preizkusiti. Sklep sodišča prve stopnje je v izpodbijanem delu, ki se nanaša na prijavljeno terjatev in izločitveno pravico upnice A. A. pod zap. št. 4, kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev, obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11.V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti glede preizkusa terjatve in izločitvene pravice upnice A. A. in dati takšno obvestilo upravitelju v skladu s 1. točko četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP, da bo izločitvena pravica pod zaporedno št. 4 tudi navedena (tako da bo jasno, glede katere izločitvene pravice je ta upnica napotena na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja izločitvene pravice) in da bo vsebovana odločitev sodišča glede denarne terjatve upnice A. A., ki bo skladna z neizpolnitvijo odložnega pogoja v izjavi upravitelja glede pogojnega priznanja te terjatve (kar pomeni prerekanje terjatve).

12.Neutemeljena pa je pritožba upnika, da bi moralo sodišče prve stopnje prijavo terjatve upnice A. A. z dne 7. 10. 2022 zavreči. V sklepu o preizkusu terjatev stečajno sodišče namreč ne odloča o obstoju terjatev; odloči le, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Vprašanje litispendence iz razloga, ker je upnica A. A. isto terjatev uveljavljala že v kazenskem postopku in vprašanje zastaranja njene terjatve se bo reševalo v drugem postopku, na katerega bo upnica A. A. napotena.

-------------------------------

1Tako npr. sklep VSL Cst 91/2011 z dne 10. 5. 2011, sklep VSL Cst 259/2013 z dne 16. 7. 2013, sklep VSL Cst 20/2014 z dne 28. 1. 2014 in drugi.

2Glej sklep VSL Cst 227/2017 z dne 9. 5. 2017: „Ob tem, ko sta pritožnika v prijavi tejatev uveljavljala kot nepogojno denarno terjatev, izjave upravitelja, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati kot priznanje prijavljene terjatve, temveč kot nasprotovanje terjatvama pritožnikov, zato njuni terjatvi spadata v kategorijo prerekanih terjatev s strani stečajnega upravitelja.

3Tako sklep VSL Cst 391/2022 z dne 24. 1. 2023.

4Prim. sklep VSL Cst 227/2017 z dne 9. 5. 2017 in sklep VSL Cst 565/2017 z dne 11. 10. 2017.