Jedro

Naziranje CSD, da skrbnika za posebni primer ni (več) mogoče postavljati osebam z (dolgotrajnejšimi) težavami v razsojanju in da je tak primer absolutno izvzet iz upravnega postopka, je zmotno in pretirano.

Za začetek oficioznega postopka je nujna sodna presoja, ki jo napravi sodnik in ki jo mora izraziti navzven z izdajo obrazloženega sklepa o začetku postopka. Sodišče ga izda po tem, ko tudi na podlagi izvedenih primernih predhodnih procesnih dejanj (npr. poizvedbe o stanju in obravnavi osebe pred CSD ali pri osebnem zdravniku) oceni, ali obstajajo utemeljeni razlogi oziroma potreba po skrbništvu. Iz podatkov spisa izhaja, da je v obravnavanem primeru sodišče začelo opravljati potrebne poizvedbe pri CSD šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti ni izdalo. Prav tako še ni opravilo obveznega zaslišanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, oziroma vsaj poskusa zaslišanja te osebe, pa tudi naroka ne. Torej je izpodbijani sklep napačen oziroma vsaj preuranjen. Dokaz z izvedencem psihiatrične stroke sodišče praviloma izvede šele po opravljenem zaslišanju – pogovoru z osebo in po opravljenem naroku.

Meja med potrebo po skrbništvu za osebo ali med imenovanjem skrbnika za posebni primer se izkazuje v trajnosti in celovitosti nalog, ki jih je treba opraviti za osebo, da je zanjo ustrezno poskrbljeno. Kadar gre za časovno omejene, dovršne naloge ali za urejanje posameznih zadev, je primernejše oziroma lahko zadošča že imenovanje skrbnika za posebni primer (ki je milejše sredstvo, ki v ustreznem obsegu zadosti potrebi po varstvu in pomoči osebi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o izvajanju dokaza z izvedenko psihiatrične stroke v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. V izreku je določilo izvedenko, njeno nalogo, rok za izdelavo izvedeniškega mnenja in za primer neupravičenega izostanka pri pregledu pri izvedenki zagrozilo s prisilno privedbo nasprotne udeleženke. Kot predlagatelja postopka za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo je navedlo njenega sina, češ da je pred Centrom za socialno delo (CSD) podal predlog za postavitev skrbnika za posebni primer, ki ga je CSD odstopil sodišču. V obrazložitvi je pojasnilo, da zaradi dvoma o sposobnosti osebe poskrbeti za svoje pravice in koristi ni imenovalo skrbnika za posebni primer, ampak odstopljeno vlogo štelo za predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, o katerem bo odločalo po izvedenem dokaznem postopku, v katerem bo moral predlagatelj založiti predujem za stroške izvedenca.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo sin nasprotne udeleženke, ki ga sodišče šteje za predlagatelja. Uveljavlja vse z zakonom predvidene pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in odstop zadeve CSD, ki naj jo rešuje v svoji pristojnosti. Navaja, da je pri CSD podal predlog za postavitev skrbnika za posebni primer do pravnomočnosti treh sodnih postopkov. CSD je odstopil predlog sodišču in ga preimenoval v predlog postavitve pod skrbništvo. Sodišče je sledilo samovoljnemu preimenovanju vloge, zato sam ni več aktivno legitimiran v tem postopku. Postopek skrbništva za posebni primer je namenjen urejanju enakratnih nujnih zadev. Ko so opravljene, skrbništvo za posebni primer preneha. CSD mora po uradni dolžnosti uvesti postopek za imenovanje skrbnika za posebni primer. V obravnavanem primeru ni bilo potrebe za odstop zadeve sodišču v nadaljnje odločanje. Sporno je, ali je o odstopu vloge na CSD odločala in ga podpisala pristojna oseba. CSD je s spornim odstopom zadeve na nezakonit način končal upravni postopek (brez izvedbe ugotovitvenega/dokaznega postopka). Ponavlja razloge za podajo predloga za postavitev skrbnika za posebni primer (občasen izrazit upad kognitivnih spoznavnih ter spominskih sposobnosti zaradi sodnih postopkov in (le) zaradi njih). Zaključuje, da ni podal predloga za postavitev pod skrbništvo. Sklep je v vseh točkah izreka nepravilen in nezakonit, ker ni izdan v skladu s predlogom pritožnika.

3. Nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo po pooblaščencu, ki tudi po pozivu sodišča prve stopnje k predložitvi potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu slednjega ni predložil. Zato odgovora na pritožbo ni mogoče upoštevati.

4. Na pritožbo je odgovoril tudi CSD. Izvid z dne 19. 11. 2021 je omenjal diagnozo neopredeljena demenca. Psihiatrinja je navedla, da bi na počutje nasprotne udeleženke pozitivno vplivalo, če bi jo na sodišču zastopal sin. Predlagatelj je navedel, da ni sposobna v popolnosti skrbeti za svoje pravice in koristi. Glede na to je CSD mnenja, da so lahko izpolnjeni pogoji za postavitev pod skrbništvo, da je potrebno, da osebo pregleda sodni izvedenec in da se jo po potrebi v celoti ali delno postavi pod skrbništvo. CSD je posredoval navedeni predlog na pristojno sodišče skladno z drugim odstavkom 267. člena DZ. Tudi če predloga za skrbništvo ni bilo, sodišče vodi tak postopek po uradni dolžnosti.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistvenimi kršitvami določb nepravdnega postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (določbe členov 57-70 ZNP-1)1 in z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-1. Iz njega ni jasno, ali sodišče vodi postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo na predlog in kdo je predlagatelj, ali po uradni dolžnosti (1. člen ZNP-1). Nejasna in nepopolna je že vloga CSD, imenovana: „Odstop predloga za postavitev pod skrbništvo“, enako velja za navedbe CSD v odgovoru na pritožbo. Ni jasno, ali gre za predlog CSD ali pobudo, naj sodišče uvede postopek po uradni dolžnosti.

7. Sodišče prve stopnje ni opravilo predhodnega preizkusa predloga niti glede predlagatelja postopka (ali je to CSD ali sin nasprotne udeleženke), ki je predlagal uvedbo upravnega postopka za postavitev skrbnika za posebni primer zaradi zastopanja osebe v treh sodnih postopkih), niti glede vsebine: ali gre (le) za pobudo ali za predlog in s kakšno vsebino (skrbništvo za odrasle ali postavitev skrbnika za posebni primer). Naziranje CSD, da skrbnika za posebni primer ni (več) mogoče postavljati osebam z (dolgotrajnejšimi) težavami v razsojanju in da je tak primer absolutno izvzet iz upravnega postopka, je zmotno in pretirano3. 8. Prav tako iz sklepa ni razvidno, ali je sodišče sploh preverilo, če so izpolnjeni pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti. Nepravdni postopek začne teči, ko prispe predlog k sodišču ali ko sodišče v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, opravi prvo procesno dejanje (3. člen ZNP-1). Izpodbijani sklep o postavitvi izvedenke je sicer prvo procesno dejanje, ki ga je opravilo sodišče v tem postopku, a je v nasprotju s tretjim odstavkom 57. členom ZNP-1. Ta določa, da sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Za začetek oficioznega postopka je nujna sodna presoja, ki jo napravi sodnik in ki jo mora izraziti navzven4 z izdajo obrazloženega sklepa o začetku postopka. Sodišče ga izda po tem, ko tudi na podlagi izvedenih primernih predhodnih procesnih dejanj (npr. poizvedbe o stanju in obravnavi osebe pred CSD ali pri osebnem zdravniku) oceni, ali obstajajo utemeljeni razlogi oziroma potreba po skrbništvu. Iz podatkov spisa izhaja, da je v obravnavanem primeru sodišče začelo opravljati potrebne poizvedbe pri CSD šele po izdaji izpodbijanega sklepa5. Sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti ni izdalo. Prav tako še ni opravilo obveznega zaslišanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, oziroma vsaj poskusa zaslišanja te osebe, pa tudi naroka ne. Torej je izpodbijani sklep napačen oziroma vsaj preuranjen. Dokaz z izvedencem psihiatrične stroke sodišče praviloma izvede šele po opravljenem zaslišanju – pogovoru z osebo in po opravljenem naroku6. 9. Opisano nepravilno vodenje postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ter nejasen in nerazumljiv sklep sta narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. V njem bo moralo sodišče upoštevati, da pritožnik ni predlagatelj postopka za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Njegov predlog je meril na urejanje točno določenih posameznih zadev po skrbniku za posebni primer (zastopanje nasprotne udeleženke v treh sodnih postopkih, v katerih je udeležena kot lastnica nepremičnin). Upravičeno opozarja, da ga je (zgolj) na tako obliko skrbništva opozorila in nanjo napotila psihiatrinja, na katere izvid se je (kot edini dokaz) brez ugotovitvenega postopka enostransko in nezadostno oprl CSD pri odstopu njegove vloge sodišču. Ti podatki za zdaj ne utemeljujejo razlogov, zaradi katerih bi bilo treba nasprotno udeleženko postaviti pod skrbništvo. Zato bo moralo sodišče ob predhodnem preizkusu vloge pozvati CSD k dopolnitvi predloga za postavitev osebe pod skrbništvo (določen opis stanja osebe, dejstva, dokazi). Če CSD predloga ne bo podal, pa bo moralo oceniti, ali so podani pogoji za uvedbo postopka po uradni dolžnosti in če so, o tem odločiti s sklepom.

11. Pri vodenju nadaljnjega postopka naj bo sodišče pozorno tudi na vrsto nalog – zadev, ki naj se za udeleženko opravijo po skrbniku ter na temeljna načela sorazmernosti, najmanjšega nujnega posega ter subsidiarnosti, ki jih je treba upoštevati v postopkih postavitve oseb pod skrbništvo. Pritožnik namreč upravičeno opozarja na nujno razlikovanje med postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo in skrbništvom za posebne primere (267. člen DZ7). Meja med potrebo po skrbništvu za osebo ali med imenovanjem skrbnika za posebni primer se izkazuje v trajnosti in celovitosti nalog, ki jih je treba opraviti za osebo, da je zanjo ustrezno poskrbljeno. Kadar gre za časovno omejene, dovršne naloge ali za urejanje posameznih zadev, je primernejše oziroma lahko zadošča že imenovanje skrbnika za posebni primer (ki je milejše sredstvo, ki v ustreznem obsegu zadosti potrebi po varstvu in pomoči osebi8. 1 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 16/2019. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 O razmerju med skrbništvom za odrasle in med skrbništvom za posebni primer in pristojnosti sodišč ter Centrov za socialno delo glej: mag. Ravnik – Koprivec, v: Razmerje med skrbništvom za odrasle osebe in med skrbnikom za posebni primer, PB 3/2021, strani 55-71. 4 Tako: mag. Čujovič, M., v: Zakon o nepravdnem postopku – ZNP-1 s komentarjem, založba WD, Maribor 2022, stran 54. 5 Prim. list. št. 11. 6 Več o vodenju postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, glej: Mramor, K. mag. Ravnik-Koprivec, v: Shema postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, PB 3/2021, strani 103-117. 7 Družinski zakonik, Ur. list, RS št. 15/2017 s spremembami. 8 Prim. mag. Ravnik – Koprivec, v: kot zgoraj, stran 63.