Jedro

Definicija očitno nerazumna zadeva pomeni, da je treba pojasniti v čem je zahteva oziroma pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ni pa naloga tožene stranke, da pri presojanju upravičenosti do BPP presoja popolnost trditvene podlage, s katero v konkretnem primeru tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 1214/2011 z dne 29. 6. 2011 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodninske obveznosti zoper Zavarovalnico ... d.d. ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za navedeno Bpp, ki ji je priložil svoje dopise naslovljene na Zavarovalnico ... d.d. z dne 15. 9. 2009, 16. 2. 2011 in 16. 4. 2010 ter odgovor Zavarovalnice ... d.d. z dne 14. 1. 2011. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in spremembe, v nadaljevanju ZBPP), na podlagi katerega se pri presoji dodelitve Bpp poleg finančnega pogoja upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik želi tožiti Zavarovalnico ... d.d. zaradi plačila odškodnine iz zavarovanja poklicne odgovornosti odvetnice A.A., ker naj bi tožniku nastala nedopustna škoda zaradi njenega nestrokovnega dela, malomarnega ravnanja in zavajanja. Tožena stranka se sklicuje na splošna pravila odškodninskega prava, iz katerih izhaja, da morajo biti za subjektivno odškodninsko odgovornost (odgovornost po načelu krivde – 1. odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika) tožene stranke kumulativno podani naslednji elementi civilnega delikta: nedopustno škodno ravnanje tožene stranke, nastala škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem ter nastalo škodo in odgovornost povzročitelja škode. Vse naštete elemente mora dokazati oškodovanec (tožnik), razen odgovornosti, ki se je mora skladno z načelom o obrnjenem dokaznem bremenu, razbremeniti povzročitelj škode. Tožena stranka ugotavlja, da iz prošnje za Bpp in predložene dokumentacije ne izhaja, da so podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, niti ni podana protipravnost v ravnanju odvetnice A.A., prav tako tožnik ni izkazal, da bi mu nastala kakršnakoli škoda, zato zaključuje, da je dodelitev Bpp na podlagi 24. člena ZBPP neutemeljena. Ker morata biti tako finančni kot vsebinski pogoj za dodelitev Bpp podana kumulativno, ob neobstoju vsebinskega pogoja, ni bilo potrebno presojati finančnega pogoja.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V tožbi navaja razloge, zaradi katerih meni, da je podana odškodninska odgovornost omenjene odvetnice. Opisuje kako je odvetnica z odločbo Bpp 1191/2009 bila določena za zastopanje tožnika pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani v zadevi opr. št. P 2156/2006. Odvetnica se je sklicevala, da je tožniku odpovedala pooblastilo, kar pa ne drži, saj iz dopisa Okrožnega sodišča v Ljubljani (z dne 21. 8. 2009) izhaja, da ga služba za Bpp še ni obvestila o zaprosilu za razrešitev. Okrožno sodišče v Ljubljani je odvetnico z dopisom z dne 17. 7. 2009 obvestilo, da je dolžna še mesec dni od dneva odpovedi zastopanja opravljati dejanja za tistega, ki ji je pooblastilo dal. Z dopisom z dne 8. 9. 2009 pa Urad predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani odvetnico poziva, da v kolikor vztraja pri razrešitvi v zadevi opr. št. Bpp 1191/2009 naj nemudoma pojasni razloge za razrešitev. Tožnik navaja, da je odvetnica tožniku zamolčala, da je članica Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je tožena stranka v tem postopku (nasprotje interesov), in da se vabilu na zaslišanje in vabilu na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni udeležila, v zadevi pa je bila še istega dne izdana sodba. Tožnik navaja, da odvetnica v navedeni zadevi ni bila razrešena najmanj do 27. 10. 2009 in da v zadevi, v kateri je bila zastopnica, tožniku ni zagotovila pravice do pravnega sredstva, kar pomeni opustitev dejanj.

Nadalje se tožnik sklicuje, da mu je bila dodeljena Bpp v pravdnem postopku opr. št. III P 3982/2005 in za zastopanje določena omenjena odvetnica. Ker se odvetnica neupravičeno ni 27. 3. 2009 udeležila prvega naroka za glavno obravnavo je Okrožno sodišče v Ljubljani 27. 3. 2009 izdalo sodbo na podlagi odpovedi in tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je bila odvetnica pravilno vabljena na narok in da se poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo ni udeležila in ni poskrbela za substitucijo. Po mnenju tožnika navedeno dokazuje, da se odvetnica iz hude malomarnosti ali naklepa ni udeležila glavne obravnave in je povzročila tožniku ogromno premoženjsko škodo.

Tožnik še navaja, da mu je bila omenjena odvetnica določena za zastopanje v pravdni zadevi opr. št. III P 3983/2005 (Bppp 880/2007), vendar da ga kljub tožnikovi želji v zadevi ni osebno zastopala, saj ga je na glavni obravnavi zastopala odvetniška kandidatka. Tožnik se ne strinja s sodbo izdano v navedeni zadevi, tožnik pa je zaradi hude malomarnosti odvetnice zamudil rok za pritožbo, odvetnica tako ni ravnala v interesu stranke.

Tožnik zato meni, da je nedopustna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da niso podana protipravna ravnanja odvetnice ter da tožnik ni izkazal, da bi mu nastala kakršnakoli škoda. Sklicuje se na to, da je odvetnica zavarovana pri Zavarovalnici ... K tožbi prilaga listine, na katere se sklicuje v tožbi. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih za odločitev, kot izhajajo iz navedene odločbe.

Tožba je utemeljena.

Tako kot pravilno navaja tožena stranka se pri presojanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo določbe ZBPP, ki v 24. členu kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (vsebinski pogoj). Po 3. odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da je ta stranka zlorabila možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavni zadevi se tožena stranka pri svojem zaključku, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, sklicuje na splošna pravila odškodninskega prava in navaja, da morajo biti za subjektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke kumulativno podani elementi civilnega delikta ter da v konkretnem primeru iz prošnje za Bpp in priložene dokumentacije ne izhaja, da so podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti.

Po mnenju sodišča takšno stališče tožene stranke ni v skladu z definicijo očitno nerazumne zadeve v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno v čem je to očitno nesorazmerje glede na dejansko stanje stvari, pa tudi ni razvidno oz. ni očitno, da stranka zlorablja možnost Bpp. Prav tako tožena stranka ne pojasni v čem je zahteva oz. pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oz. z načeli pravičnosti in morale, kar se predstavlja z definicijo očitno nerazumne zadeve v smislu navedenega odstavka.

Ni pa naloga tožene stranke, da pri presojanju upravičenosti do Bpp presoja popolnost trditvene podlage, s katero v konkretnem primeru tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost. V primeru, da tožena stranka meni, da je v konkretni zadevi tožnikova vloga nepopolna, bi morala tožnika pozvati, da jo ustrezno dopolni. Zaključki tožene stranke v konkretni zadevi, da niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, po presoji sodišča presegajo kriterij, kot je določen v 3. odstavku 24. člena ZBPP. Ob takem stanju stvari sodišče ocenjuje, da je navedena določba 3. odstavka 24. člena ZBPP napačno uporabljena. Iz navedenih razlogov izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita, ker je nepravilno uporabljeno materialno pravo.

Po povedanem je izpodbijana odločba nezakonita, zato je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, dalje ZUS-1) ter zadevo vrnilo, ob upoštevanju 4. in 5. odstavka istega člena, toženi stranki v ponoven postopek.