Jedro

Sodba zaradi izvedbe parcelacije ni postala neizvršljiva, vendar pa je v danem primeru dovoljena izvršba na neobstoječi parceli, kar bi lahko pomenilo, da je neizvršljiv sam sklep o izvršbi. Do vpisa novih parcel in izbrisa prejšnje namreč ni prišlo šele po izdaji sklepa o izvršbi, temveč pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi. Upniki bi tako že v predlogu za izvršbo morali zahtevati izvršbo na novo vpisanih parcelah. Z odgovorom na ugovor te pomanjkljivosti upniki niso mogli odpraviti.

Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov tudi kar se tiče upravičencev za izpolnitev terjatve. ZIZ za odstop od načela stroge formalne legalitete glede upravičencev zahteva tako ustrezno trditveno podlago kot kvalificirano listino (gre za dokazno pravilo) ter v zvezi s tem v ugovornem postopku ni mogoče uporabiti pravila o neprerekanih trditvah. Če torej pogoji za dovolitev izvršbe v korist nekaterih drugih upnikov niso izpolnjeni, je treba predlog za izvršbo v razmerju do njih zavrniti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v I., II., III. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 18. 11. 2014 zavrnilo (I. točka izreka sklepa), ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom zavrnilo (II. točka izreka sklepa), sklenilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške postopka z ugovorom, s pritožbo z dne 30. 8. 2016, in postopka z ugovorom zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom (III. točka izreka sklepa), sklenilo, da je dolžnik dolžan upnikom v roku 8 dni povrniti 3.130,52 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka sklepa) ter odločilo, da upniki sami krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 30. 8. 2016 in odgovora na ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom z dne 28. 10. 2016 (V. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Kot bistveno navaja, da že ves čas opozarja, da sodba sploh ni izvršljiva. Sama opredelitev parcele še vedno nič ne pove o objektu, ki je na tej parceli. Ne ve se, kateri del naj bi predstavljal skupne dele pod ploščadjo med objekti, tudi definicija „objekt, ki ga je zgradil dolžnik“ je skrajno neoprijemljiva in nedokazljiva. Pojmi iz izreka izvršilnega naslova so nedefinirani in vsekakor niso jasni. Izvršilni naslov mora sam po sebi določati neko obveznost, ne da bi morala njegova vsebina dokončno izhajati iz nekakšnega domnevnega dolžnikovega vedenja. Sodišče nima strokovnega znanja, da bi presojalo, katera dela naj bi bila med predvidenimi takšna, da so običajno potrebna pri odstranjevanju objektov, posnetek obstoječega stanja pa je enostransko predložena listina. Dolžnikove navedbe in dokazi so bili dovolj specificirani. Prav tako ni razumljivo, na kakšni podlagi naj bi bil dolžnik zavezan k odstranitvi objekta, ki po stališču sodišča ni dolžnikov. Pri odstranjevanju objekta je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga ni. Nesprejemljivo je tudi sklepanje sodišča, da naj bi jasnost izvršilnega naslova izhajala tudi iz dejstva, da je pri nepremičninah vpisana zaznamba postopka po ZVEtL. Glede parcelne številke 1 pa upniki sploh niso povedali ničesar, s čimer bi ovrgli ugovorne navedbe o tem, da izvršba na to parcelo ni dopustna. Upniki namreč niso izkazali povezave med obstoječimi parcelami in izvršilnim naslovom. Na to, da nekateri upniki niso bili navedeni v sodbi, bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti, v tem delu ni mogoče izhajati iz pravila o neprerekanih dejstvih. Glede na napačno odločitev o ugovorih so napačne odločitve tudi o stroških, ki se nanašajo na dolžnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upniki so na pritožbo odgovorili in priglasili stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ker dolžnik v pritožbi ni navedel, v katerem delu izpodbija sklep, je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede na dolžnikov pravni interes sklep preizkusilo v delu, v katerem dolžnik v postopku ni uspel (I. do IV. točka izreka izpodbijanega sklepa).

6. V danem primeru je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo z obrazložitvijo, da sicer drži dolžnikova navedba, da je bila nepremičnina parc. št. 2 k.o .... izbrisana, vendar pa so upniki v odgovoru na ugovor pojasnili, da je po izdaji izvršilnega naslova prišlo do parcelacije, in sicer sta bili namesto navedene nepremičnine vpisani nepremičnini s parc. št. 3 in 4, obe k.o. ..., česar dolžnik ni prerekal. Samo dejstvo parcelacije tako v ničemer ne vpliva na primernost izvršilnega naslova za izvršbo. Na izvršljivost tudi ne vpliva dejstvo, da dolžnik ni lastnik nepremičnine parc. št. 1. Pravno nepomembna je navedba, da bi upniki za vložitev predloga za izvršbo morali izkazati potrebno večino, tudi način izvršbe, kot je dovoljen, je zakonsko predviden. Že sama naložitev odstranitvenih dejanj vsebuje obveznost, da dolžnik pridobi gradbeno dovoljenje, če je to potrebno. Sodba je izvršljiva, saj je v izreku jasno opisano, kje se nahaja gradbeni objekt, ki ga mora dolžnik odstraniti, jasno je opisan tudi način vzpostavitve prvotnega stanja. Kar se tiče naloženih stroškov predujma v dokumentu „posnetek obstoječega stanja“ predvidena gradbena dela ne presegajo del, ki so običajno potrebna pri odstranjevanju objektov. Dokazno breme glede predvidenih stroškov je zato prešlo na dolžnika, dolžnik pa v tem delu niti ni podal obrazloženega ugovora. Prav tako je za predvidene stroške skladno s četrtim odstavkom 225. člena ZIZ izvršbo mogoče dovoliti že pred pravnomočnostjo sklepa. Ker dolžnik v ugovoru ni podal ustrezne trditvene podlage, pa sodišče tudi ni izvedlo dokazov. Sodišče je zavrnilo tudi ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, saj dolžnik ni podal nobenih navedb, ki bi se nanašale na nedopustnost novega izvršilnega sredstva, temveč je ponavljal navedbe iz rednega ugovora zoper sklep o izvršbi. Upnik bi več sredstev izvršbe lahko predlagal že v predlogu za izvršbo, terjatev pa tudi še ni poplačana. Rok za založitev stroškov je potekel, na podlagi takšnega sklepa pa lahko sodišče dovoli izvršbo že pred pravnomočnostjo. Kar se tiče navedb, da vsi upniki niso navedeni v izvršilnem naslovu, so upniki v uvodu predloga za izvršbo navedli, da so etažni lastniki stanovanjskih stavb, česar dolžnik niti v rednem ugovoru niti v ugovoru zoper sklep o objektivni kumulaciji ni prerekal, zato se navedeno dejstvo šteje za priznano in ga ni treba dokazovati.

7. Višje sodišče uvodoma poudarja, da sicer pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je sodba, ki predstavlja izvršilni naslov, v izreku kot celoti izvršljiva ter se v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. Prav tako višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da sama naložitev odstranitve gradbenega objekta zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, če je to potrebno – če obveznosti ne bo izpolnil dolžnik sam, bo takšno dovoljenje pač moral pridobiti izvajalec odstranitve, tudi s sodelovanjem upnikov. Drži tudi, da upniki za vložitev predloga za izvršbo niso bili dolžni izkazovati kakršnekoli dosežene večine, saj pri posegih v solastno stvar nenazadnje vsak od solastnikov lahko v zvezi s tem vloži tako tožbo kot tudi predlog za izvršbo (prim. 100. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ ter sodbo in sklep VSRS II Ips 71/2011).

8. Ni pa mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da na dani izvršilni postopek ne vpliva dejstvo, da parcelna št. 2 k.o. ... ne obstaja več. Drži sicer, da sodba zaradi izvedbe parcelacije ni postala neizvršljiva, vendar pa je v danem primeru dovoljena izvršba tudi na tej – neobstoječi – parceli, kar bi lahko pomenilo, da je neizvršljiv sam sklep o izvršbi, kot smiselno uveljavlja dolžnik. Do vpisa novih parcel in izbrisa prejšnje namreč ni prišlo šele po izdaji sklepa o izvršbi, temveč kot izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige, 2. 7. 2013, kar je sicer po izdaji izvršilnega naslova, a tudi pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi. Upniki bi tako že v predlogu za izvršbo morali zahtevati izvršbo na novo vpisanih parcelah. Z odgovorom na ugovor te pomanjkljivosti upniki niso mogli odpraviti.

9. Navedeno pa pomeni, da je v danem primeru treba presoditi, ali je oprava izvršbe glede na to, kaj je v sklepu o izvršbi dovoljeno, sploh možna, t.j. ali je možna delna oprava izvršbe ter katera dejanja, ki jih izvršilni naslov od dolžnika zahteva, je na preostali parceli treba opraviti, torej ali je glede na to, da je izvršba v delu dovoljena na neobstoječi parceli, neizvršljiv tudi sklep o izvršbi kot celota. Omenjena presoja mora zajeti tudi presojo predvidenih stroškov za opravo dejanj, ki so potrebna za (delno) uresničitev obveznosti iz izvršilnega naslova, t.j., presoditi je treba, ali je možno ugotoviti višino predvidenih stroškov, ki bi bili potrebni za delno opravo izvršbe. Če vse navedeno ni možno, bodo upniki morali vložiti nov (v celoti pravilen) predlog za izvršbo.

10. Prav tako je treba pritrditi pritožbenemu stališču, da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na skladnost izvršilnega naslova s predlogom za izvršbo. Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov tudi kar se tiče upravičencev za izpolnitev terjatve. Izjema od tega pravila je določena v prvem odstavku 24. člena ZIZ, ki za odstop od načela stroge formalne legalitete glede upravičencev zahteva tako ustrezno trditveno podlago kot kvalificirano listino (gre za dokazno pravilo) ter v zvezi s tem v ugovornem postopku ni mogoče uporabiti pravila o neprerekanih trditvah. Če torej pogoji za dovolitev izvršbe v korist nekaterih drugih upnikov niso izpolnjeni, je treba predlog za izvršbo v razmerju do njih zavrniti (kar še ne pomeni, da izvršbe glede na že prej pojasnjeno ne bi bilo moč zahtevati v korist preostalih upnikov glede celotne obveznosti – ta je nenazadnje nedenarna in nedeljiva). Ob tem višje sodišče še dodaja, da kot stranka v postopku ne nastopa skupnost etažnih lastnikov, temveč posamezni poimensko navedeni etažni lastniki, kot je to razvidno iz predloga za izvršbo, kar je treba navesti v uvodu vseh sklepov v dani zadevi.

11. Zaradi navedenih razlogov je bilo pritožbi treba ugoditi, sklep v izpodbijanem delu razveljaviti (od pravilnosti odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi je odvisna tudi pravilnost odločitve o ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo in odločitev o stroških, ki so nastali v tem postopku) ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj o ugovorih ponovno odloči ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč. Pri tem bo potrebna ugotovitev dejanskega stanja, ki je sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku ni (niti delno) opravilo, višje sodišče pa omenjenega ne more opraviti kot prvo, saj določbe ZPP o odločanju pritožbenega sodišča tega ne predvidevajo, temveč predvidevajo le dopolnitev in ponovitev (dokaznega) postopka.1

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

**PRAVNI POUK:**

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

2. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

3. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 4. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

5. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Navedeno izhaja iz drugega odstavka 347. člena ZPP, ki govori o _ponovitvi_ vseh ali nekaterih od _že_ izvedenih dokazov, tretjega odstavka tega člena, ki predvideva ugotavljanje _tudi_ dejstev, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, in izvedbo _posameznih_ dokazov, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, dalje iz petega odstavka 348. člena ZPP, ki govori o _ponovitvi_ dokazov, glede katerih višje sodišče dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, in ugotovitvi _novih_ dejstev in izvedbi _novih_ dokazov, ki so potrebni za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja, ter tudi 355. člena ZPP, ki predvideva _dopolnitev_ postopka in _odpravo pomanjkljivosti_ in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje (ob odločanju o ugovoru) samo sploh ni izvedlo.