Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljeni revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Revizija se zavrne.
Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.
Tožeča stranka mora v roku 15 dni toženi stranki plačati 1.221,83 EUR za stroške odgovora na revizijo, po tem roku pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti od 1.221,83 EUR, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od prejema te sodbe, do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj ugotovi obstoj izločitvene pravice tožeče stranke na nedograjeni jadrnici Forna 37 ter da je tožena stranka dolžna sporno jadrnico izročiti v last in posest tožeči stranki. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka do začetka stečajnega postopka ni pridobila lastninske pravice na jadrnici Forna 37, katere izločitev zahteva v stečajnem postopku nad toženo stranko. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2. Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču je predlagala, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku v celoti ugodi.
3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki. je na revizijo odgovorila. Revizijskemu sodišču v odgovoru predlaga, naj revizijo zavrne.
4. Revizija ni utemeljena.
5. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008; ZZP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ZPP).
6. Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje sta pravdni stranki (v imenu tožene stranke kot pravne osebe njen direktor H. H.) dne 16. 9. 2002 sklenili (1) Pogodbo o izgradnji jadrnice, (2) v kateri je bilo v 7.1. členu določeno, da se „s plačilom 100% avansa vsi dobavljeni in vgrajeni deli takoj prenesejo v lastništvo kupca“. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, (3) da je bila pogodbena cena jadrnice 122.710,00 EUR. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili še, (4) da tožeča stranka H. H., niti kot fizični osebi niti kot direktorju tožene stranke, ni izročila avansa v znesku 122.710,00 EUR.
7. Drugačnih revizijskih trditev v revizijskem postopku ni mogoče presojati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljeni revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče zato ne odgovarja na argumente, s katerimi revident oporeka prepričljivosti dokazne ocene sodišč prve in druge stopnje in utemeljuje svojo trditev, da je bila jadrnica v celoti plačana pred začetkom izdelave. Ker je materialnopravna presoja „o izpolnitvi pogojev 7. člena pogodbe“ vezana na odločilno dejstvo, da tožeča stranka ni plačala 100 odstotnega avansa, sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili avtonomnega materialnega prava, ko sta tožbeni zahtevek zavrnili.
8. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od revizijskih razlogov. Zato je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.
9. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela. Zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka, toženi stranki pa mora povrniti njene stroške za odgovor na revizijo. Stroške odgovora na revizijo je revizijsko sodišče odmerilo po Odvetniški tarifi in Zakonu o sodnih taksah na znesek 1.221,83 EUR in sicer 908,86 EUR za odvetniške stroške ter 312,97 EUR za sodno takso. O obrestih na prisojene stroške je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bila dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, str. 7, z obr.).