Jedro

Če iz zasebne tožbe ne izhaja, kje naj bi obdolženec deloval, ko je sporno vsebino objavil na svetovnem spletu, niti kje se je z vsebino seznanila zasebna tožilka, je krajevno pristojno sodišče po kraju obdolženčevega prebivališča.

Odvetnica, ki je kot pravna strokovnjakinja zasebno tožbo vložila pri krajevno nepristojnem sodišču, se ne more sklicevati na nevednost, v danem primeru pa tudi ne na očitno pomoto.

Če zasebna tožba prispe k pristojnemu sodišču po poteku 6-mesečnega predložitvenega roka, je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebna tožilka je dolžna plačati nagrado in potrebne izdatke zagovornikov, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, in sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju zasebno tožbo zasebne tožilke A. A. zavrglo (kot prepozno vloženo). Odločilo je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke (drugega odstavka) 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), potrebni izdatki obdolženca ter nagrada in potrebni izdatki njegove zagovornice obremenjujejo zasebno tožilko.

2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci zasebne tožilke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Na pritožbo so odgovorili obdolženčevi zagovorniki, odvetniki iz Odvetniške pisarne B. B. iz Celja. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in odloči o povračilu pritožbenih stroškov obdolženemu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus izpodbijanega sklepa in podatkov spisa v okviru pritožbenih navedb je pokazal, da je zasebno tožbo na Okrožno sodišče v Kranju dne 30. 1. 2023 vložila pooblaščenka zasebne tožilke, odvetnica C. C. iz Kranja. V tenorju zasebne tožbe se obdolžencu očita, da naj bi dne 12. 1. 2023 v dopoldanskem času na spletnem omrežju Instagram objavil golo sliko zasebne tožilke s pripisom "D. D., umir svoje tamale". Ne iz tenorja niti iz nadaljnjih izvajanj v zasebni tožbi ni razvidna ne opredelitev okoliščine, kje naj bi obdolženec objavil sporni zapis na svetovnem spletu, niti opredelitev okoliščine, kje se je zasebna tožilka seznanila s kritičnim zapisom. Kaznivo dejanje je namreč storjeno tako na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (prvi odstavek 19. člena KZ-1).

6. V povsem primerljivi procesni situaciji je Vrhovno sodišče že judiciralo, da je za ugotovitev kraja kaznivega dejanja odločilen opis kaznivega dejanja v zasebni tožbi. Kadar in kolikor iz konkretnega dela opisa izhaja, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno z uporabo svetovnega spleta, iz opisa pa nikjer ne izhaja, kje naj bi obdolženec deloval in kje se je zasebna tožilka seznanila z vsebino javne objave (na Instagramu), ne prihaja v poštev določitev krajevne pristojnosti sodišča po tretjem odstavku 26. člena ZKP, pač pa je krajevno pristojno sodišče na podlagi prvega odstavka 29. člena ZKP. Če kraj storitve kaznivega dejanja ni znan, kot v konkretnem primeru, je pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče. To pa je (že sodeč po podatkih v zasebni tožbi) v Velenju in posledično (ker je za obravnavanje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, izvršenih z javno objavo na spletnih straneh, stvarno pristojno okrožno sodišče - 1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP) je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju. Iz zasebne tožbe namreč ne izhaja nobena navezna okoliščina, ki bi konstruirala krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju.

7. Zadnje naziranje je tudi osrednje stališče sklepa I Ks 7426/2023-14 z dne 28. 7. 2023, pravnomočnega dne 2. 9. 2023, s katerim se je Okrožno sodišče v Kranju izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju, ki je izdalo zdaj izpodbijani sklep. Zoper sklep o krajevni nepristojnosti sedanji pooblaščenci zasebne tožilke niti niso vložili pritožbe. Kot bistveno in v odgovoru na pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče poudarja, da je Okrožno sodišče v Kranju sklep o krajevni nepristojnosti resda izdalo skoraj šest mesecev po vložitvi zasebne tožbe, vendar je odločitev, kakršno je sodišče sprejelo, posledica napake prvotne pooblaščenke zasebne tožilke, ki je zasebno tožbo vložila na krajevno nepristojno sodišče. Okrožnemu sodišču v Kranju pritožniki docela nepodprto očitajo "zavlačevanje" ter kršitve sojenja v razumnem roku in brez nepotrebnega odlašanja ter načela ekonomičnosti, saj niti ne trdijo, da sodišče ni spoštovalo pravil o reševanju zadev glede na čas pripada v zadevi, ki po nobenem kriteriju ne šteje za prednostno, še manj nujno. Dejstvo, da je bila zasebna tožba vložena v obravnavanje krajevno nepristojnemu sodišču, pa je pripisati izvirnemu grehu v ravnanju pooblaščenke zasebne tožilke, ne Okrožnemu sodišču v Kranju. Tožbo je namreč treba vložiti pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču (prvi odstavek 53. člena ZKP).

8. Po pravnomočnosti sklepa o krajevni nepristojnosti Okrožnega sodišča v Kranju je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju zadevo prejelo v obravnavanje šele dne 5. 10. 2023, kar je občutno po izteku 6-mesečnega prekluzivnega roka za vložitev zasebne tožbe (prvi odstavek 52. člena ZKP). Zasebna tožba je bila, kot že povedano, vložena dne 30. 1. 2023, kar pomeni, da se je zasebna tožilka takrat že gotovo seznanila z obstojem domnevnega kaznivega dejanja in storilca. Preden je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu uveljavilo postopkovno sankcijo po prvem odstavku 278. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP (saj je zamuda prekluzivnega roka za vložitev zasebne tožbe okoliščina, ki izključuje kazenski pregon), se je izreklo tudi o uporabi šestega odstavka 87. člena ZKP, ki določa, da se za pravočasno šteje vloga, vezana na rok, ki prispe k pristojnemu sodišču po preteku roka, medtem ko je bila pred pretekom roka izročena oziroma poslana nepristojnemu sodišču zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika. Pri tem je po pravilni opredelitvi, da iz zasebne tožbe ne izhaja prav nobena navezna okoliščina, ki bi kazala na podlago za krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju (točka 7 izpodbijanega sklepa), pravilno zaključilo tudi (točki 8 in 9), da v konkretnem primeru ne moreta biti podani ne nevednost niti očitna pomota na strani pooblaščenke zasebne tožilke, ki je vložila zasebno tožbo ter kot odvetnica nedvomno velja za kvalificirano pravno strokovnjakinjo. Razlog nevednosti je že pojmovno izključen, saj nepoznavanje prava ne more biti razlog v sferi odvetnice kot področne strokovnjakinje, ki bi se pri pripravi in vložitvi zasebne tožbe mogla in morala zavedati, katero sodišče je krajevno pristojno za obravnavanje zadeve. Prav tako je prvo sodišče pravilno dognalo tudi, da na strani vlagateljice zasebne tožbe ne gre za ekskulpacijski razlog očitne pomote, saj navsezadnje pritožniki še v obravnavani pritožbi, toda neuspešno, vztrajajo, da naj bi bila podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju. Kot je že bilo pojasnjeno, iz koncepcije zasebne tožbe, ki je odločilna, ni izhajala nobena tosmerna navezna okoliščina, zato so vsakršna post festum izvajanja v pritožbi, ki skušajo vzpostavitvi krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju, neupoštevna in povsem brezpredmetna.

9. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, izpodbijani sklep pa je pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče pritožbo ob izostanku uradoma presojanih kršitev (peti odstavek 402. člena ZKP) zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP). Ker pooblaščenci s pritožbo niso uspeli, je zasebna tožilka dolžna plačati stroške pritožbenega postopka. Na podlagi drugega odstavka 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP je zavezana plačati nagrado in potrebne izdatke, ki so jih imeli obdolženčevi zagovorniki s sestavo in vložitvijo odgovora na pritožbo, ter pritožbeno sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Sklep VS RS I Kr 54132/2018 z dne 10. 10. 2019.

2Sodba VS RS I Ips 281/2008 z dne 28. 8. 2008.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 19, 19/1, 160, 160/1, 160/2 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 25, 25/1, 25/1-1, 26, 26/3, 29, 29/1, 52, 52/1, 53, 53/1, 87, 87/6, 277, 277/1, 277/1-3, 278, 278/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.