Up-202/04 - 5

6. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B. iz Z., na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1384/2003 z dne 8. 1. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. K 98/2003 z dne 8. 7. 2003 se:

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Okrajno sodišče zavrglo obtožni predlog njegovega očeta, ki ga je vložil kot subsidiarni tožilec. Obtožni predlog je zavrglo, ker ga oškodovanec kot tožilec glede opisov kaznivih dejanj ni ustrezno dopolnil in popravil, tako da bi ga sodišče lahko obravnavalo. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo zoper prvostopenjski sklep. Pritožniku je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

2.Pritožnik izpodbija tudi izrek o stroških kazenskega postopka. Meni, da sodišče pri odločitvi o plačilu povprečnine ni upoštevalo zakonodaje. Plačilo povprečnine naj bi mu naložilo zgolj zato, da bi ga oviralo ter poskušalo prisiliti k temu, da ne bi več razkrival kaznivih dejanj. Navedeno naj bi pomenilo kršitev 22. člena, prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave, vse pa z namenom kršitve njegove lastninske pravice. Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane sklepe v celoti razveljavi.

3.V ustavni pritožbi pritožnik še navaja, da je sodnica Okrajnega sodišča (zoper katero je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog) pri izdaji odločitve v pravdni zadevi kršila drugi odstavek 14. člena Ustave, 22., prvi odstavek 23. člena ter 25., 33., 67. in 69. člen Ustave.

B. - I.

4.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

5.Po določbi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba.

Po stališču Ustavnega sodišča zgolj to, da je bil pritožnik kot subsidiarni tožilec stranka v kazenskem postopku, še ne pomeni, da je upravičen vložiti ustavno pritožbo. Iz 22. člena Ustave namreč izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih, za tak položaj pa v primeru subsidiarnega tožilca ne gre.

To, da ima oškodovanec v nekaterih primerih možnost prevzeti oziroma nadaljevati kazenski pregon zoper tistega, ki je s kaznivim dejanjem posegel v njegove pravice, namreč še ne pomeni, da ima tudi ustavno varovano pravico doseči kazensko obsodbo. S kazensko sodbo se namreč odloča o kazenski odgovornosti ali nedolžnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja. Ne glede na izid kazenskega postopka pa se neposredno ne odloča o materialnopravnem položaju ali pravicah upravičenega tožilca. Glede na to subsidiarnemu tožilcu zgolj s tem, da je bil obdolženec v kazenskem postopku (pravnomočno) oproščen od obtožbe, ne more biti kršena nobena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. To pa ne pomeni, da subsidiarni tožilec ne uživa temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku. Povedano pomeni le, da jih ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo. Enako je Ustavno sodišče odločilo tudi v sklepu št. Up-285/97 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/2001 in OdlUS X, 115).

B. - II.

7.Dopustna pa je ustavna pritožba v delu, v katerem se nanaša na izrek o stroških kazenskega postopka, saj je bilo z njim odločeno o obveznosti pritožnika.

8.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

9.V tem okviru bi lahko bila relevantna le pritožnikova navedba, da mu je sodišče plačilo povprečnine naložilo samovoljno, tj. iz povsem drugih razlogov, kot so tisti, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Vendar pritožnik napačno razume ustavnopravno relevantni standard samovoljne odločitve, ki v določenih primerih sicer lahko utemelji kršitev pravice iz 22. člena Ustave. O samovoljnosti sodišča namreč govorimo takrat, kadar je odločitev sodišča že na prvi pogled napačna.

Tega pa izpodbijanemu delu sklepa, ki določa plačilo povprečnine, ni mogoče očitati. Višje sodišče je svojo odločitev o dolžnosti plačila povprečnine oprlo na ustrezno pravno podlago (prvi odstavek 93. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 96. člena ZKP) in svojo odločitev razumno obrazložilo. Zato Višjemu sodišču ni mogoče očitati samovoljnosti in s tem kršitve 22. člena Ustave. V čem naj bi bili z izpodbijanim delom sklepa podani kršitvi prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave, pritožnik ne utemelji.

Zgolj nezadovoljstvo z obveznostjo plačila povprečnine pa za izkaz kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne zadošča.

10.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

11.Predmet presoje v tej ustavni pritožbi so sklepi, ki jih je sodišče izdalo v kazenskem postopku. Zato Ustavno sodišče pritožbenih navedb, kolikor se nanašajo na druge postopke pred sodišči, ni presojalo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer