Jedro

Čeprav nasprotna udeleženka preživnine za otroke ne plačuje in zato morda otroci niso deležni standarda, za katerega se zavzema nasprotni udeleženec, pa namen preživnine, določene z začasno odredbo, ni zagotovitev življenjskega standarda otroka, kakršen je glede na premoženjsko stanje staršev mogoč oziroma najbolj ustrezen, ampak gre za zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca (očeta) za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi predlagateljica (mama) začasno do pravnomočne odločitve v zadevi mesečno plačevala preživnino za vsakega otroka v znesku 500,00 EUR, in sicer od vložitve predloga, to je od 6. 8. 2024 dalje.

2.Zoper navedeno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava. Že od meseca aprila 2024 dalje izključno sam skrbi za otroke. Ima solidno plačo, vendar ne zmore sam pokriti vseh življenjskih stroškov otrok. Slednje izhaja tudi iz mnenja CSD z dne 26. 8. 2024, ko je bilo ugotovljeno, da so otroci zaradi popolne mamine preživninske pasivnosti ogroženi. Sodišče tega mnenja ni upoštevalo. CSD je v postopkih varstva pravic in koristi otrok strokovni pomočnik sodišča, sodišče je na njegovo mnenje vezano. V kolikor je bilo mnenje neustrezno, bi sodišče moralo izvesti dodaten dokazni postopek. Glede na trajanje postopka, predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen že dne 6. 8. 2024, mnenje CSD pa izdelano dne 26. 8. 2024, sklep sodišča pa izdan dne 1. 10. 2024, bi sodišče lahko zaslišalo tudi stranki postopka, zlasti ker so bile njune navedbe diametralno nasprotne. Brez podlage je ocena stroškov prehrane posameznega otroka v višini 130,00 EUR, saj je že predlagateljica priznala, da ti stroški znašajo 150,00 EUR mesečno. Prenizko so ocenjeni tudi stroški oblačil in obutve v višini 80,00 EUR mesečno na posameznega otroka. Otroci so udeleženi tako v plavanju kot v nogometu, česar predlagateljica ni prerekala. Zaključek sodišča, da navedbe predlagatelja v tej zvezi niso izkazane, je zato napačen. Na račun stroškov higiene in drugih potrebščin je sodišče priznalo le znesek v višini 20,00 EUR mesečno na posameznega otroka. Splošno znano je, da se tako majhni otroci hitreje umažejo kot odrasle osebe, da je potrebna vsakodnevna osebna higiena, kot tudi vsakodnevna higiena doma, posledično pa znesek 20,00 EUR na mesec za navedeno življenjsko postavko ne zadostuje. Upoštevati je tudi, da si otroci prav zaradi mladosti ne znajo in ne zmorejo tako skrbno kot odrasli odmerjati porabe artiklov, kot so mila, šamponi, zobna pasta. Otroci potrebujejo tudi vitamine in zdravila skozi celo leto. Očitek sodišča, da stroške čistilke ni mogoče naprtiti otrokom, je prav tako nerazumen. Sodišče očitno spregleda, da je zgolj in samo oče tisti, ki že od meseca aprila 2024 dalje sam skrbi za tri male, šoloobvezne otroke. Ob službi in izključni skrbi za otroke mu preprosto zmanjka časa za navedeno obveznost, ki je nujna. Nepravilno je sodišče ocenilo tudi stroške šolanja le na 20,00 EUR mesečno. Splošno znano je, da je začetni strošek nabave učil preko 350,00 EUR in da imajo otroci razne aktivnosti v šoli, ki niso brezplačne. Materialnopravno napačno je stališče sodišča, da bi moral nasprotni udeleženec vsak strošek izkazati in da ni dokazov, da bi se obratovalni stroški delili le na štiri osebe. Po sodišču ocenjeni tako imenovani stroški nujnega preživljanja otrok so ocenjeni bistveno prenizko. Pa tudi če bi stroški nujnega preživljanja otrok znašali le 930,00 EUR, oče ne more sam iz svoje plače kriti vseh teh stroškov, saj ima tudi stroške lastnega preživljanja, ki znašajo najmanj 1.000,00 EUR, kar pomeni, da nima dohodka, kateri bi kar 2,5 x presegal nujne potrebe otrok, kot je to zaključilo sodišče. Materialnopravno zmotno je stališče sodišča, da naj se oče v ta namen posluži otroškega dodatka. Ta se pri začasnih odredbah upošteva le tedaj, če sta starša slabšega premoženjskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči tako, da predlagani začasni odredbi v celoti ugodi, podrejeno da zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje pred drugo razpravljajočo sodnico, v vsakem primeru pa naj predlagateljici naloži v plačilo stroške tega pritožbenega postopka.

3.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ter v zvezi z 239. ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri tem po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Neutemeljeni so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka, ker sodišče ni zahtevalo dopolnitve mnenja CSD in ker ni zaslišalo obeh udeležencev postopka. Poudariti je, da je postopek izdaje začasne odredbe hiter in sumaren, odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe zato ni dolžno zaslišati strank postopka. Glede očitkov o trajanju postopka izdaje začasne odredbe, pa je dodati, da je sodišče prve stopnje takoj po prejemu predloga za izdajo začasne odredbe dne 6. 8. 2024, že dne 9. 8. 2024 zaprosilo za mnenje CSD v zvezi s predlagano začasno odredbo. Mnenje CSD mu je bilo posredovano dne 20. 8. 2024, nakar je že naslednji dan bil CSD pozvan na dopolnitev mnenja. Dopolnitev je sodišče prejelo dne 26. 8. 2024 in nato še dne 28. 8. 2024 odgovor predlagateljice na predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je nato zadevo zaradi odločanja o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, ki se je nanašala na ureditev stikov, predložilo v reševanje Višjemu sodišču v Mariboru. Šele po prejemu zadeve iz pritožbenega sodišča pa je nato lahko odločilo tudi o predlagani začasni odredbi nasprotnega udeleženca v zvezi s preživnino.

7.Preživninska obveznost do otrok je obveznost obeh staršev, ki obstoji tudi potem, ko starši ne živijo več skupaj (140. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Če se starša o višini preživnine ne sporazumeta, jo določi sodišče. Preživnino določi glede na potrebe preživninskega upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sodišče odloči o preživninski obveznosti po izvedenem sodnem postopku, v katerem je bila obema udeležencema zagotovljena enakopravna možnost, da navajata dejstva in dokaze, izjavita pravna naziranja ter se opredelita do vseh procesnih dejanj, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča. V določenih nujnih primerih pa lahko sodišče poseže v pravni položaj udeležencev tudi z začasno odločitvijo in ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda, na podlagi verjetno izkazanih dejstev, ki velja le do sprejema končne odločitve, do katere sodišče pride ob upoštevanju vseh procesnih jamstev poštenega postopka. Kot takšno izjemno pravno sredstvo, ki ga je mogoče izdati le v posebej utemeljenih primerih, DZ določa začasno odredbo.

8.Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroki, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ). Izdajo se pod pogoji, ki jih določa DZ, po v ZIZ predpisanem postopku. DZ v 161. členu določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno dokazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki je torej ogroženost otroka. Gre za situacije, ko bi lahko opustitev takojšnjega varstva bistveno posegla ali ogrozila otrokove pravice in bi lahko zaradi te opustitve otroku nastala nenadomestljiva škoda. Le v teh izjemnih primerih ni mogoče čakati na končno odločitev in mora sodišče otrokov položaj oziroma njegove pravice zavarovati z začasno odredbo. Vsebinski kriterij za določitev preživnine z začasno odredbo pa ni doseganje ustreznega življenjskega standarda otrok pred razvezo oziroma pred razhodom staršev, pač pa nujno preživljanje. Izkazati je torej treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (ne prispeva k preživljanju otroka) in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.

9.Ogroženost preživljanja otroka in zato potrebnost predčasnega posega v položaj udeležencev postopka mora izkazati predlagatelj začasne odredbe (v danem primeru nasprotni udeleženec), kar pa mu glede na ugotovitve sodišča prve stopnje ni uspelo. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da znaša osebni dohodek nasprotnega udeleženca približno 2.400,00 EUR mesečno in da po neprerekanih trditvah prejema tudi otroški dodatek iz tujine za vsakega otroka najmanj 180,00 EUR mesečno. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi otroški dodatek upoštevalo pri presoji, ali so otroci zaradi neplačevanja preživnine eksistenčno ogroženi (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Prav tako iz ugotovitev izhaja, da znašajo skupne nujne potrebe vseh treh otrok 930,00 EUR mesečno in da jih je oče ob upoštevanju njegovega dohodka in še otroškega dodatka tudi zmožen v celoti pokrivati. Ob upoštevanju, da zase porabi 1000,00 EUR, kot to navaja v pritožbi, mu tako navedena sredstva zadoščajo za kritje nujnih potreb otrok. Čeprav nasprotna udeleženka preživnine za otroke ne plačuje in zato morda otroci niso deležni standarda, za katerega se zavzema nasprotni udeleženec, pa namen preživnine, določene z začasno odredbo, ni zagotovitev življenjskega standarda otroka, kakršen je glede na premoženjsko stanje staršev mogoč oziroma najbolj ustrezen, ampak gre za zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti. Konkretnih dejanskih okoliščin, da so otroci ogroženi, da torej brez prispevka predlagateljice k njihovemu preživljanju trpijo, ali pa je zelo verjetno, da bodo utrpeli škodo, nasprotni udeleženec ni izkazal, niti jih ustrezno ni zatrjeval (prim. drugi odstavek 157. člena DZ). Ves čas je le na splošno navajal, da so otroci vključeni v interesne dejavnosti (nogomet, plavanje, angleščina, jahanje) in da so navajeni višjega življenjskega standarda, zaradi česar so ogroženi. Prav tako je v pritožbi le na splošno zatrjeval, da so posamezni nujni stroški, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ugotovljeni v prenizki višini, ne da bi pri tem navajal konkretne okoliščine glede posameznega otroka, zakaj je njegov strošek hrane, oblačil, obutve, itd. višji (posebne zahteve zaradi kakšne diete, ukvarjanje s kakšnim posebnim športom in podobno, posebne zdravstvene zahteve katerega od otrok). Znesek nujnih stroškov za preživljanje otroka je namreč odvisen od številnih okoliščin na strani otroka in tudi rezidenčnega starša, ki pa jih nasprotni udeleženec ni navedel.

10.Prav tako je zavrniti predlagateljeve očitke, da sodišče prve stopnje ni sledilo mnenju CSD, da je zaradi neplačevanja preživnine s strani predlagateljice podana ogroženost otrok. Iz dopolnjenega mnenja CSD z dne 26. 8. 2024 namreč izhaja, da so po njihovi oceni ogrožene koristi otrok zaradi znižanja kakovosti njihovega življenja, dolgotrajno znižanje kakovosti življenja za otroke pa pomeni čedalje večjo ogroženost. V tej zvezi je pojasniti, da je sodišče tisto, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje, ob pravilni uporabi materialnega prava odloča o tem, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe. Pri čemer pa tudi sicer iz dopolnjenega mnenja CSD ne izhajajo nobene dejanske okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so nujne potrebe otrok ogrožene (kljub izrecnemu pozivu sodišča z dne 21. 8. 2024, da CSD v tej zvezi mnenje dopolni). Slednje se nanaša predvsem na dolgotrajno znižanje kakovosti življenja za otroke, ki pomeni čedalje večjo ogroženost. V danem primeru pa glede na vse ugotovljene okoliščine o tem ni mogoče sklepati, poleg tega v zadevi tudi ne gre za dolgotrajen postopek (ta se je z vložitvijo predlogov obeh udeležencev pričel sredi junija 2024).

11.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da zatrjevana dejstva s strani nasprotnega udeleženca ne izkazujejo omenjenega pogoja za predčasno določitev preživnine z začasno odredbo. Preživnino za vse tri mld. otroke bo sodišče prve stopnje določilo s končno odločbo po izpeljanem dokaznem postopku.

12.Na podlagi navedenega je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP, v zvezi s 100. čl. ZNP-1).

13.Ker so stroški, ki so nastali v zvezi z izdano začasno odredbo, del stroškov postopka, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških tega pritožbenega postopka glede na naravo postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

Tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepih IV Cp 1688/2018 z dne 19. 9. 2018, IV Cp 1240/2021 z dne 9. 8. 2021, IV Cp 473/2023 z dne 31. 3. 2023. Več sodne prakse navaja tudi sodišče prve stopnje.