Jedro

Za določitev nadomestnega zapora je lahko pristojno le okrajno sodišče. V trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu na območju, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Celju .

S trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, se je krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče. Iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter postopek določitve nadomestnega zapora ustavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu skupni znesek neplačane globe v višini 11.000,00 EUR po odločbi o prekršku Finančne uprave RS št. DT 71011-960/2017-3 z dne 26. 4. 2017, ki je postala pravnomočna 23. 5. 2017, ki se ni mogla izterjati po pravilih davčne izvršbe, izvrši tako, da se določi 90 dni zapora.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornika zaradi kršitve določb o nadomestnem zaporu (prvi odstavek 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi uvodoma izpodbija stvarno in krajevno pristojnost sodišča prve stopnje za odreditev nadomestnega zapora storilcu, saj ima storilec stalno prebivališče v Nemčiji in dodaja, da storilec v okviru izterjave neplačane globe ni prejel nobenega obvestila, v okviru predmetnega postopka pa ni prejel nobenega poziva, da bi se lahko izjasnil o pogojih za določlitev nadomestnega zapora. Če je pošta prihajala na njegov stari naslov v Sloveniji, je dejstvo, da je osebno ni prevzel, lahko pa da je podpisal pošto kdo od stanujočih na tem naslovu. Storilec je zaposlen v tujini že kar nekaj let in praktično se v Slovenijo ne vrača, razen mogoče enkrat letno. Storilec se zaveda, da v predmetnem postopku ne more izpodbijati pravnomočne odločbe, s katero je bila izrečena globa, vendar že sedaj iz razloga, ker ni osebno prevzel nobenega pisanja v zvezi z izterjavo globe, napoveduje vrnitev v prejšnje stanje, ker mu pošta ni bila vročana na njegov stalni naslov v tujini. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter postopek ustavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvi odstavek 20.a člena ZP-1 določa, da se v primeru, če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000,00 EUR, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče izvrši sankcijo tako, da za vsakih začetih 100,00 EUR globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. O obstoju okoliščin iz prvega ali drugega odstavka 20.a člena ZP-1 obvesti organ, pristojen za izterjavo neplačane globe po pravilih upravne izvršbe, sodišče, na območju katerega ima storilec stalno, če nima stalnega, pa začasno prebivališče (prvi odstavek 192.a člena ZP-1). V skladu s tretjim odstavkom 214. člena ZP-1 pa je za izvrševanje globe, izrečene s sodbo sodišča, za odobritev dela v splošno korist in za odreditev nadomestnega zapora, pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Nadalje pa tretji odstavek 214. člena ZP-1 določa tudi, da če se pristojnosti ne da določiti ali če storilec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojno sodišče, ki je o prekršku odločalo na prvi stopnji.

5. V zvezi z ugovorom stvarne pristojnosti pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da glede na zgoraj povzete zakonske določbe ne more biti nobenega dvoma o tem, da je za določitev nadomestnega zapora lahko pristojno le okrajno sodišče. Ob pregledu spisovnega gradiva v zvezi z ugovorom krajevne nepristojnosti pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., kamor mu je tudi sodišče prve stopnje prvotno poslalo obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora s pozivom, da se v roku 5 dni od prejema obvestila izjavi o njegovi vsebini (listna št. 7). To obvestilo je bilo storilcu najprej vročeno s fikcijo vročitve na naslovu stalnega prebivališča in naslovu za vročanje, vendar je storilčev sorodnik z dopisom z dne 16. 1. 2020 sodišče obvestil, da storilec ne biva več na tem naslovu. Sodišče prve stopnje je po poskusu vročanja preko sodnega vročevalca in opravljenih poizvedbah na Upravni enoti ... ugotovilo, da je bil sprožen postopek ugotavljanja stalnega prebivališča za storilca in da je v tem upravnem postopku bila izdana odločba z dne 22. 1. 2020 o odjavi stalnega prebivališča (v Sloveniji) in prijavi novega stalnega prebivališča v tujini na naslovu v Nemčiji, kamor je potem bilo storilcu tudi poslano obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora s pozivom na izjasnitev, ki ga je storilec osebno prejel 22. 6. 2020, kot izhaja iz povratnice pripete k listni št. 7 spisa. Ker se je s trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče, so tako neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih zagovornik ugovarja krajevni in stvarni pristojnosti sodišča prve stopnje za vodenje postopka. Glede na izkazano vročitev obvestila o uvedbi postopka za določitev nadomestnega zapora storilcu, pa so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da storilec v okviru tega postopka ni prejel nobenega obvestila, da bi se lahko izjasnil o grožnji nadomestnega zapora.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da storilec v okviru izterjave neplačane globe ni prejel nobenega obvestila, da ni bil obveščen o kakršnikoli globi, ki bi bila predmet izterjave s strani Finančne uprave RS in da vročanja, ki jih je prekrškovni organ opravil na njegov stari naslov v Sloveniji, ne morejo imeti učinka. Zagovornik tudi sam poudarja, da se zaveda, da v predmetnem postopku ne more izpodbijati pravnomočne odločbe, s katero je bila izrečena globa, ki je podlaga za izrek izpodbijanega sklepa, saj to izrecno določa tretji odstavek 192.č člena ZP-1. Napoved vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku izterjave globe ali postopku o prekršku pa neizpolnjevanje pogojev za določitev nadomestnega zapora ne vpliva, zaradi česar so te pritožbene navedbe neupoštevne.

7. Vendar pa je iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora (deveti odstavek 192.a člena ZP-1). Ugotovitve o dejanskem stanju prebivališča v tujini in odjavi prebivališča v Republiki Sloveniji ter dejstvo, da je bil storilec, ki mu je bila v primernem postopku izterjevana globa izrečena kot samostojnemu podjetniku, iz registra samostojnih podjetnikov pri AJPES izbrisan 15. 11. 2018 (listna št. 10) potrjujejo pritožbenim navedbam, da storilec očitno ne živi več v Sloveniji, temveč v tujini, zaradi česar je mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev nadomestnega zapora. Sodišče namreč nima na voljo instrumentov, da bi zagotovilo izvršitev nadomestnega zapora zoper storilca, ki ima stalno prebivališče v tujini.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s prvo alinejo petega odstavka 192.č člena ZP-1 izpodbijani sklep razveljavilo ter postopek določitve nadomestnega zapora ustavilo.

9. Ob tem pa pritožbeno sodišče opozarja, da glede na izkazane podatke, da storilec stalno prebiva v tujini in da je tam tudi zaposlen, kar pomeni, da ustvarja dohodke in razpolaga z določenim premoženjem, še vedno obstaja možnost izterjave globe v tujini v skladu z določbami Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1), o čemer bo lahko odločalo sodišče prve stopnje, v kolikor bo prekrškovni organ podal ustrezno oblikovano pobudo.