Jedro

Tožnikova namera za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, vložena dne 11. 11. 2008, se v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, ker se je ob njeni vložitvi in v času odločanja o njej o tožnikovi mednarodni zaščiti že vodil upravni postopek, saj je bilo o njej odločeno z odločbo tožene stranke z dne 10. 11. 2008, ki je že postala pravnomočna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-I, Ur. l. RS, št. 105/06) v zvezi s četrtim odstavkom 75. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ, Ur. l. RS, št. 111/07) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 11. 11. 2008. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla namero tožnika o vložitvi ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, ker postopek v zvezi z njegovo prvo prošnjo še ni bil pravnomočno končan. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe (1. točka izreka sodbe in sklepa) sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke v njeni izpodbijani odločbi.

3. V pritožbi zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) tožnik uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb ZPP in napačne uporabe materialnih predpisov. Ponavlja tožbene navedbe. Poudarja, da dejstva v izpodbijani odločbi tožene stranke niso točna, ker je tožena stranka že pred tem zavrnila njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite in ker so se razmere v izvorni državni spremenile. Zato je imel možnost po zakonu ponovno vložiti prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče prve stopnje bi ga moralo zaslišati, da bi se prepričalo o vseh okoliščinah, pomembnih za razsojo. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je glede na okoliščine tega primera, namreč da je tožnik vložil prvo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite dne 6. 9. 2008, da je bila ta prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena z odločbo tožene stranke z dne 10. 11. 2008, da je bila ta odločba vročena tožnikovi odvetnici dne 11. 11. 2008, da je tožnikova odvetnica istega dne pri toženi stranki v tožnikovem imenu vložila novo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, o kateri je tožena stranka odločila z izpodbijanim sklepom in jo je zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi, s katero je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, pravilna in zakonita.

7. V 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, je določeno, da upravni organ najprej preizkusi vloženo zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim tudi, če se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek. V tem primeru se je ob vložitvi nove namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito z dne 11.11.2008 in v času odločanja o njej z izpodbijanim sklepom tožene stranke z dne 11. 11. 2008, o tožnikovi mednarodni zaščiti že vodil upravni postopek, saj je bilo o njej odločeno z odločbo tožene stranke z dne 10.11.2008, ki je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 2384/2008 z dne 3. 12. 2008 in sodbo Vrhovnega sodišče Republike Slovenije I Up 610/2008 z dne 30. 12. 2008. 8. Pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe, da je o prvi prošnji za mednarodno zaščito že odločeno, saj je pomembno pravno in dejansko stanje zadeve ob odločanju upravnega organa, ki odloča o pravici, to je bilo ob izdaji izpodbijanega sklepa tožene stranke, takrat pa odločba tožene stranke z dne 10. 11. 2008 še ni bila niti dokončna, saj je bil še odprt rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, še manj pa pravnomočna (pravnomočna je postala s sodbo pritožbenega sodišča I Up 610/2008 z dne 30.12.2008).

9. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožbene in pritožbene navedbe, da so se razmere v tožnikovi izvorni državi spremenile. To bi bilo pravno pomembno, če bi tožena stranka tožnikovo novo namero za vložitev nove prošnje obravnavala po 56. členu ZMZ, kar pa pravilno ni storila. V tem primeru je bila nova namera pravilno zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki se po določbi 30. člena ZMZ v postopkih priznanja mednarodne zaščite uporablja subsidiarno.

10. Po določbi četrtega odstavka 75. člena ZUS-1 je opustitev glavne obravnave bistvena kršitev pravil postopka, ki je v upravnem sporu podana le, če je to v nasprotju z ZUS-1. Po določbi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 pa sodišče prve stopnje lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med strankama ni sporno. To določbo ZUS-1- je prvostopno sodišče pravilno uporabilo v tem primeru, saj tudi po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. Tožnik je v tožbi sicer poudarjal, kar je ponovil v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je njegova prvotna prošnja že rešena, ni pa trdil, da je odločitev tožene stranke z dne 10. 11. 2008 tudi pravnomočna.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) sodišča prve stopnje.