Jedro

ZST takse za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ne predvideva.

Pritožbene navedbe, da tožnica trenutno posluje z nizkimi sredstvi in nima (visokih) tekočih prilivov, torej je njen obseg poslovanja razmeroma majhen, je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča v zadostni meri upoštevalo pri svoji odločitvi o ugoditvi podrejenemu predlogu tožnice po obročnem plačilu sodne takse za pritožbo.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 24. 05. 2011 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep z dne 27. 06. 2011 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 24. 05. 2011 odločilo, da se predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo I Pg 633/2010 z dne 21. 12. 2010 zavrne (1. točka izreka), tožnici pa se dovoli obročno plačilo sodne takse v 8 zaporednih mesečnih obrokih po 104,07 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo dne 15. 06. 2011, ostali obroki pa vsakega 15. dne v mesecu (2. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom z dne 27. 06. 2011 je nadalje odločilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev, podredno za odlog, plačila sodne takse za pritožbo, vložen dne 21. 06. 2011, zavrže. 2. Zoper izpodbijani sklep z dne 24. 05. 2011 je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja vložila pritožbo tožnica in predlagala, da jo pritožbeno sodišče oprosti plačila sodne takse v celoti. Prav tako je vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep z dne 27. 06. 2011 in navedla, da ga izpodbija v celoti.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 27. 06. 2011

4. Ker se pritožbene navedbe nanašajo zgolj na vsebino tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že odločeno s sodbo, torej se tožnica dejansko pritožuje zoper sodbo I Pg 633/2010-48 z dne 21. 12. 2010, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo zgolj v mejah razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena ZPP.

5. V skladu z 39. členom ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona do pravnomočnega zaključka postopka vplačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. V konkretni zadevi je tožnica tožbo vložila dne 28. 12. 2007, to je pred uveljavitvijo ZST-1, ki je začel veljati 01. 10. 2008, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi pravilno uporabilo določbe ZST, ki pa takse za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ne predvideva (enako tudi sodna praksa npr. VSL sklep II Cp 4177/2009 z dne 25. 03. 2010, VSL sklep II Cp 4160/2009 z dne 08. 04. 2010, VSL sklep I Cp 3070/2009 z dne 24. 11. 2009 itd.).

6. Ker je bil v konkretnem primeru s strani tožnice podan predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za eno leto v zvezi s pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi (sklep z dne 24. 05. 2011, s katerim je sodišče prve stopnje predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo zavrnilo in tožnici dovolilo obročno plačilo sodne takse za postopek v 8 zaporednih mesečnih obrokih po 104,07 EUR), tožnica za to pritožbo sodne takse ni dolžna plačati. Posledično je predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 27. 06. 2011 zaradi pomanjkanja pravnega interesa nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

7. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogovanjem sodišča prve stopnje v primeru, da predlog z dne 21. 06. 2011 za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za eno leto štejemo kot ponoven predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo. V tem primeru gre namreč za istovrsten predlog, podan v postopku med istima strankama, o katerem je že odločilo sodišče prve stopnje in je sedaj (glej 9. in nadaljnje točke obrazložitve odločbe) v fazi preizkusa s strani pritožbenega sodišča. Ker tožnica v predlogu ne navaja novih oziroma spremenjenih dejstev glede svojega premoženjskega, finančnega oziroma likvidnostnega položaja, ki bi nastala po izdanem sklepu o prvem predlogu z dne 24. 05. 2011, je sodišče prve stopnje v primeru, da predlog z dne 21. 06. 2011 štejemo kot ponoven predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse (obročno plačilo), pravilno odločilo, da se predlog iz razloga litispendence zavrže. 8. Ker je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep z dne 27. 06. 2011 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 24. 05. 2011

9. Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis St 1161/2008 najprej ugotavlja, da je tožnica svojo terjatev do stečajnega dolžnika S. d.d., pravočasno prijavila dne 24. 05. 2010, in sicer v znesku 38.248,09 EUR, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje to dejstvo napačno ugotovilo. Ob upoštevanju dolgov toženke v višini 100.000,00 EUR in ostalih dveh prijavljenih terjatev tožnice do družbe S. v višini 470,96 EUR in K. K., d.o.o., v višini 2.772,23 EUR, se navedbe tožnice, da ima za okoli 159.000,00 EUR neporavnanih obveznosti s strani toženke oziroma stečajnih dolžnikov, torej več kot znaša bilančni dobiček tožnice v letu 2010 (104.931,00 EUR), izkažejo za resnične.

10. Ne glede na to pa iz ostalih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritrjuje in jih še dodatno konkretizira pritožbeno sodišče, izhaja, da tožnica kljub izkazani izgubi in bilančnem dobičku, ki ga ne more izplačati, ni povsem nelikvidna, saj so njena kratkoročna sredstva višja od kratkoročnih obveznosti (bilanca stanja za leto 2010), tudi sicer pa ima tožnica odprt transakcijski račun in nanj prejema nakazila, poravnava obveznosti, daje in vrača najeta posojila, skratka povsem normalno posluje.

11. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tožnica tudi ni prezadolžena, saj iz bilance stanja za leto 2010 izhaja, da je premoženje tožnice večje od njenih poslovnih in finančnih obveznosti (dolgov), zato je posledično tudi njen kapital pozitiven (127.878,00 EUR).

12. Finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje tožnice torej ni tako slabo, da bi bila s plačilom sodne takse v višini 832,54 EUR ogrožena njena dejavnost. Pritožbene navedbe, da tožnica trenutno posluje z nizkimi sredstvi in nima (visokih) tekočih prilivov, torej je njen obseg poslovanja razmeroma majhen, pa je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča v zadostni meri upoštevalo pri svoji odločitvi o ugoditvi podrejenemu predlogu tožnice po obročnem plačilu sodne takse za pritožbo. S plačilom sodne takse v 8 zaporednih mesečnih obrokih po 104,07 EUR po presoji pritožbenega sodišča dejavnost tožnice ne bo ogrožena in bo tožnica na ta način zmožna v celoti plačati terjano sodno takso.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep z dne 24. 05. 2011 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).