Jedro

V pravdnem postopku tudi v procesnih, ne le v materialnopravnih vprašanjih spora, velja, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Odločitev o kriteriju za povračilo stroškov (v tem primeru po načelu krivde) ne predstavlja nobene izjeme iz drugega odstavka 7. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) in tožeči stranki naložilo v plačilo 465,65 EUR stroškov postopka z obrestno posledico v primeru zamude (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pravočasno pritožila tožnica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi je tožnica najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, računa št. 22-300-000018 z dne 24. 3. 2022. Zoper sklep o izvršbi je dolžnica, sedaj toženka, vložila ugovor, v katerem je sklepu o izvršbi ugovarjala tako po temelju kot po višini z ugovornimi trditvami, da verodostojne listine ni prejela, je ne pozna in da ne ve, na kaj se nanaša, upnici, sedaj tožnici, pa da ničesar ne dolguje. Ker tak ugovor šteje za obrazložen, je okrajno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo odstopilo pravdnemu sodišču. 5. Iz spisa nadalje izhaja, da je tožnica po prejemu pozivnega sklepa k dopolnitvi tožbe in plačilu sodne takse vložila umik tožbe (red. št. 10, list. št. 25 spisa), v katerem je navedla, da zaradi plačila vtoževanega zneska s strani toženke tožbo v tem postopku umika, in predlagala ustavitev postopka. Umik tožbe je tožnica vložila po v uvodu tega sklepa navedenem pooblaščencu. Dva dni kasneje je umik tožbe dopolnila s predložitvijo pooblastila za zastopanje in predlogom, da sodišče prve stopnje v sklepu o ustavitvi postopka toženki naloži v plačilo tudi stroške pravdnega postopka, priglašene v tej vlogi.

6. Toženka je na poziv sodišča prve stopnje glede umika tožbe po svojem pooblaščencu sporočila, da z umikom tožbe soglaša in zahtevala povračilo stroškov svojega ugovora v izvršilnem postopku. Naknadno je sodišče prve stopnje s pozivom, naj se o vlogi izjavi, toženki vročilo še dopolnitev umika tožbe. Toženka je na poziv odgovorila s trditvami, da po tožbi ni ničesar izpolnila, niti tega ne trdi tožnica, zato ji je ta dolžna povrniti stroške postopka, h katerim je dodala še stroške svoje zadnje vloge.

7. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Edina okoliščina, ki jo torej prvi odstavek 158. člena ZPP v primeru umika tožbe predpostavlja kot relevantno za drugačno presojo stroškovne obveznosti, je takojšnja izpolnitev obveznosti iz tožbenega zahtevka.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je posledica ugotovitve, da tožnica ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka in da je tožbo umaknila takoj po prejetem plačilu. Sodišče prve stopnje torej ni moglo preveriti, ali je toženka terjatev res poravnala in ali je tožnica tožbo umaknila takoj po tem. Povedano drugače, sodišče prve stopnje okoliščin iz prvega odstavka 158. člena ZPP za uporabo izjeme (od osnovnega pravila, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške), ni moglo preveriti.

9. V pravdnem postopku tudi v procesnih, ne le v materialnopravnih vprašanjih spora, velja, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prim. 7. in 212. člen ZPP). Odločitev o kriteriju za povračilo stroškov (v tem primeru po načelu krivde) namreč ne predstavlja nobene izjeme iz drugega odstavka 7. člena ZPP. Poučevanje pravdnih strank, ki jih zastopa kvalificirani pooblaščenec, o manjkajočih pravno odločilnih dejstvih za uporabo posameznega instituta ni potrebno.1

10. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na to, da dejstvo, da je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, med strankama naj ne bi bilo sporno. Zgolj to dejstvo za nastanek pravne posledice iz prvega odstavka 158. člena ZPP, ki jo zasleduje tožnica, namreč ne zadostuje. Pritožnica se zato ne more uspešno sklicevati na to, da dokazov za svoje trditve posledično ni bila dolžna predložiti. Tudi če po tožbi opravljena izpolnitev toženke med strankama ne bi bila sporna (čeprav, kot iz uvodoma povzetega izhaja, očitno je), tožnica ni ne trdila ne dokazala, da je tožbo umaknila takoj po tem. Trditveno in dokazno breme izkaza pravočasnega umika tožbe po izpolnitvi nasprotne stranke pa je prav tako v sferi tožnice.2 Pritožbena trditev, da 158. člen ZPP tožnici ne nalaga dolžnosti, da bi morala navesti, kdaj ji je toženka plačala dolg, je zato neutemeljena.

11. Le dodati gre, da tudi sicer sodišče o povrnitvi stroškov odloča brez obravnavanja (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP), dokaznega postopka niti ne izvaja in o utemeljenosti stroškov lahko odloči že na podlagi podatkov spisa, zato sodišču (in to je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka) kontradiktornega postopka v zvezi z odločanjem o stroških postopka ni treba izvajati.3 Zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje vloge toženke, v kateri je ta navedla, da tožnici ni ničesar plačala, ni poslalo tožnici v izjasnitev, s čimer da je bila kršena 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Je pa višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje toženki prisodilo tudi stroške vloge z dne 6. 1. 2023 (red. št. 14, list. št. 31), ki jih toženka ni priglasila in stroške ugovora zoper sklep o izvršbi nad zneskom, ki ga ta je priglasila, s čimer je prekoračilo zahtevek toženke. Vendar v ta del odločitve sodišča prve stopnje ni posegalo, saj višje sodišče na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi samo na zahtevo stranke (tretji odstavek 350. člena ZPP).

13. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

1 To izhaja iz odločb USRS: Up-2089/06, U-I-106/07, Up-688/05, Up-33/05 in Up-33/05. 2 Tako tudi VSL Sklep II Cp 1063/2021 z dne 23. 8. 2021 in VDSS Sklep Pdp 122/2022 z dne 1. 3. 2022. 3 Primerjaj, Betetto, N., v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 56.