Jedro

Tožnici premoženjska škoda še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz navedenega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je tožena stranka dolžna plačati za premoženjsko in nepremoženjsko škodo znesek 14.284,83 EUR (1), z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 8.000,00 EUR od 24. 7. 2009 dalje do plačila in od zneska 6.284,83 EUR pa od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila (točka 2). Prvo sodišče je še odločilo, da je tožnica dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 618,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti dalje, do prenehanja obveznosti (točka 3).

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da ni podan soprispevek tožnice k nesreči, ker med vožnjo ni bila pripeta z varnostnim pasom. Izvedenec dr. M.T. je pojasnil, da bi tožnica lahko utrpela poškodbo glave in prsnega koša, tudi če bi bila pripeta z varnostnim pasom. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici priznati premoženjsko škodo za sanacijo zob, saj je izvedenec potrdil, da bi tožnica za sanacijo zob plačala 10.000,00 EUR. Tožnica nima denarja, zato bo lahko opravila sanacijo zob, ko bo dobila plačano odškodnino od tožene stranke. Prisojeni znesek za telesne bolečine v višini 2.500,00 EUR je prenizek, saj je tožnica trpela hude bolečine dva dni, srednje 70 dni in bolečine lažje stopnje ves čas zdravljenja, to je 517 dni. Imela je 50 fizikalnih terapij in 22 krat je bila RTG slikana, kar je zdravju škodljivo. V prenizkem znesku je prvo sodišče ocenilo duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, saj je izvedenec ugotovil, da je podana 20 % zmanjšana življenjska aktivnost tožnice zaradi poškodbe glave in desnega kolena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v navedenem okviru tudi presojalo utemeljenost pritožbene trditve, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno.

5. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožena stranka ni dokazala 25 % soprispevka tožnice zaradi neuporabe varnostnega pasu, zato sodišče prve stopnje iz navedenega naslova ni znižalo priznane odškodnine za nepremoženjsko škodo. Tožnica je trdila, da je za sanacijo poškodbe zobovja plačala zobozdravstvenemu inštitutu L. 2.504,45 CHF, vendar sodišču ni dostavila dokazila o plačilu, prav tako pa tudi ni dokazala stroška za dokončno sanacijo zob, ki naj bi skupaj znašala 6.284,83 EUR. Iz izvedeniškega mnenja dr. A. K. izhaja, da tožnica ni predložila zdravstvene dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče prepričljivo ugotoviti, kateri posegi bi bili potrebni za sanacijo zob zaradi poškodb, ki so nastale zaradi škodnega dogodka, posebej ker je izvedenec ugotovil, da je imela tožnica že pred škodnim dogodkom slabo in pomanjkljivo zobovje (3). Tožnici premoženjska škoda tudi še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice iz navedenega naslova.

6. Glede na vsebino pritožbenih navedb in povzetek intenzitete telesnih bolečin iz pritožbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje za telesne bolečine hude intenzitete, ki jih je imela tožnica dva dni, srednje hude 70 dni in lažje ves čas zdravljenja v trajanju 517 dni, priznalo tožnici primerno odškodnino v višini 1.900,00 EUR in pri tem upoštevalo nevšečnosti tekom zdravljenja, kakor tudi obsežno fizioterapijo in rentgenska slikanja. V skupnem znesku, ob upoštevanju telesnih bolečin zaradi poškodbe zobovja, katerih pritožba posebej ne izpostavlja, je prvo sodišče tožnici priznalo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, kar je primerna odškodnina.

7. Pritožba zmotno zatrjuje, da iz izvedeniškega mnenja travmatologa dr. M. T. izhaja, da so splošne življenjskih aktivnosti tožnice zmanjšane za 20 %. Iz dopolnitve izvedeniškega mnenja (4) izhaja, da so splošne življenjskih aktivnosti tožnice zmanjšane za 10 % zaradi poškodbe desnega kolena. Tožnica je umaknila dokazni predlog, da se postavi izvedenca psihiatra, zato ni bilo s stopnjo prepričanja ugotovljeno, kakšen je obseg zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnice zaradi poškodbe glave. Glede na 10 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi poškodbe desnega kolena, ki se kaže v povečanih naporih pri hoji po strmih stopnicah in daljši hoji ter težave zaradi poškodbe zobovja, je sodišče prve stopnje določilo primerno denarno odškodnino za tožnico iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnostih v višini 5.000,00 EUR.

8. Prvo sodišče je tožnici priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 7.500,00 EUR, tožena stranka pa je tožnici plačala odškodnino iz navedenega naslova v valoriziranem znesku 7.715,60 EUR, zato je bil zahtevek tožnice za plačilo nepremoženjske škode utemeljeno zavrnjen.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila zavrnjena pritožba tožnice, je bil zavrnjen tudi njen zahtevek za povračilo pritožbenih stroškov.

(1) Tožena stranka je tožnici za nepremoženjsko škodo pred pravdo že plačala 7.200,00 EUR, ob upoštevanju valorizacije 7.715,60 EUR, tožnica pa je zahtevala plačilo odškodnine v višini 15.200,00 EUR, zato je s tožbo uveljavljala razliko odškodnine v višini 8.000,00 EUR.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) Glej izvedeniško mnenje na straneh 5-6 oziroma 174-175 sodnega spisa.

(4) Glej stran 2 dopolnitve izvedeniškega mnenja oziroma stran 134 sodnega spisa.