Jedro

Pritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže. Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe. Pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.

Izrek

1. Pritožba se zavrže. 2. Subjekt vpisa sam nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v sodni register vpisalo spremembo (povečanje) osnovnega kapitala iz 15.625,00 EUR na 235.929,09 EUR in spremembo družbene pogodbe. Hkrati je pri vseh družbenikih vpisalo spremembo poslovnega deleža. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil družbenik A. A., smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da predlagani vpis v sodni register zavrne.

3. Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril in sodišču druge stopnje predlagal, da primarno pritožnikovo pritožbo zavrže, podrejeno pa pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku, pred vsebinsko presojo pravilnosti sklepa registrskega sodišča, vedno preizkusi ali so podane vse procesne predpostavke, to je, ali je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena (smiselno 1. točka 39. člena ZSReg). Pritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže (prvi odstavek 36. člena ZSReg). Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. Sodišče druge stopnje razume to pritožbeno navedbo kot tisto, s katero je pritožnik zatrjeval, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Vendar pa navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je pritožnik na skupščini 21. 7. 2015, kjer je bil izglasovan sklep o povečanju osnovnega kapitala in spremembi družbene pogodbe s 24,1851% glasov družbe glasoval za sprejem tega sklepa. Sklep je bil sprejet z 80,51% večine glasov vseh družbenikov. Brez njegovih glasov navedeni sklep sploh ne bi bil izglasovan, saj je za izglasovanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala in spremembe družbene pogodbe potrebna tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov (prvi odstavek 516. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1). Pritožnik torej s pritožbo napada sklepa, ki ju je na skupščini sam podprl, in sicer izključno zato, ker poslovodstvo ob glasovanju sklepa o povečanju osnovnega kapitala in izključitvi prednostne pravice, ni predložilo poročila o utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice v skladu s tretjim odstavkom 517. v zvezi s četrtim odstavkom 337. člena ZGD-1. 7. Glede na opisane dejanske okoliščine pri glasovanju o sklepu, s katerim je bil povečan osnovni kapital in spremenjena družbena pogodba, posledično pa so se spremenili poslovni deleži družbenikov, pritožnik ni niti navedel, da bo izkoristil kakršnokoli pravno varstvo v skladu z ZGD-1. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.(1)

8. Sodišče druge stopnje je zato, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, nedovoljeno pritožbo zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).

9. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo subjektu vpisa ne pripadajo, ker vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške (prvi odstavek 18. v zvezi s prvim odstavkom 17. člena ZSReg).

10. Sodišče druge stopnje le še pripominja, kar sicer ni vplivalo na odločitev v tej zadevi, da je bila med družbenikom X d.o.o., subjektom vpisa in A. A. (pritožnikom) 2. 4. 2014 sklenjena Pogodba o mezzanine financiranju št. PS 5/2014 (list. št. 17, v nadaljevanju pogodba).

X d.o.o. kot družba tveganega kapitala je zagotovila subjektu vpisa posojilo v znesku 200.000,00 EUR v obliki mezzanine financiranja na način in pod pogoji, opredeljenimi s to pogodbo. Vse stranke so se dogovorile, da ima v skladu s 3.1. točko pogodbe X pravico, da posojilo skupaj s pripadajočimi obresti konvertira v lastniški delež na način in pod pogoji, določenimi v nadaljevanju te pogodbe. V skladu s točko 3., 4., 2. pogodbe se drugi družbeniki izrecno odpovedujejo svoji prednostni pravici do prevzema novega vložka in pripadajočega poslovnega deleža. V skladu s točko 3.5. pogodbe pa se družbenik A. A. (pritožnik) izrecno obvezuje, da bo na skupščini družbe, sklicani v skladu s točko 3.4. podprl predlagani sklep o povečanju osnovnega kapitala in izključitvi prednostne pravice ter podal vse druge izjave in soglasja, ki so potrebne za njegovo registracijo.

Ker je X d.o.o. družbenik v družbi, ki ima tvegani kapital, je sklenitev takšne pogodbe tudi skladna s 7. točko drugega člena Zakona o družbah tveganega kapitala (ZDTK), ki določa, da je „mezzanine kapital oblika dolžniškega kapitala, za katerega je značilno, da v primeru nepopolnega ali nepravočasnega povračila s strani posojilojemalca konvertira v lastniški kapital“. Kot izhaja iz 1.3. točke pogodbe je bila takšna konverzija za posojilo že storjena, v konkretnem primeru pa še za posojilo v znesku 200.000,00 EUR.

Op. št. (1): Primerjaj še VSL sklep IV Cpg 57/2010 z dne 27. 1. 2010, VSL sklep IV Cpg 22/2001 z dne 22. 5. 2001, VSK sklep Cpg 261/2013 z dne 9. 1. 2014.