Jedro

Pri odločitvi o obveznosti tožene stranke, zoper katero je bila sklenjena prisilna poravnava, mora sodišče tako poravnavo upoštevati po uradni dolžnosti in mora zato pripoznan tožbeni zahtevek tožeči stranki (ki se ni udeležila postopka prisilne poravnave, njena terjatev pa je nastala pred uvedbo postopka prisilne poravnave) prisoditi le v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave, sicer zmotno uporabi materialno pravo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati ugotovljeno terjatev v znesku 3.587,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1989 dalje do plačila in pravdne stroške v ugotovljeni višini 3.571,50 SIT v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Temeljnega sodišča v ..." Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 4.080,00 SIT v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 3.587,60 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti na 3.571,50 SIT odmerjene pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V obrazložitvi pa je opisala, da je tožbeni zahtevek res pripoznala, vendar je bila zoper njo sklenjena prisilna poravnava, ko bi jo moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti.

Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Res je, da je bila s sklepom sodišča, objavljenem v uradnem listu, potrjena prisilna poravnava, sklenjena v postopku zoper toženo stranko. Tožena stranka ima prav, ko pravi, da bi moralo sodišče prve stopnje sklenjeno prisilno poravnavo upoštevati po uradni dolžnosti.

Tako je namreč predpisano z določbo 3. odst. 45. čl. ZPPSL. Po pripoznavi tožbenega zahtevka bi smelo le ugotoviti obstoj toženkine obveznosti, plačilo pa bi ji moralo naložiti v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave. Ker prvostopno sodišče ni uporabilo določbe 3. odst. 45. čl. ZPPSL, je zmotno uporabilo materialno pravo.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 4. točke 373. čl. ZPP pritožbi ugodilo in napadeno sodbo ustrezno spremenilo (tako v odločbi o glavni stvari kot v odločbi o pravdnih stroških).

Na podlagi določbe 1. odst. 154. čl. v zvezi z 2. odst. 166. čl. ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da mora tožeča stranka toženi povrniti njene pritožbene stroške, ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela. Stroški znašajo 4.000,00 SIT takse za pritožbo, odmerjene na podlagi določb 6. in 7. odst. 7. čl. ZST (vrednost točke za preračun iz SIT v točke 6,00 SIT, za izračun zneska takse, ki ga je treba vrniti pa 8,00 SIT) ter 1. odst. Tar. št. 3 Taksne tarife (taksa v točkah znaša 500 točk) in 80,00 SIT za administrativne izdatke in poštne storitve.