Jedro

Določilo 3. odst. 163. čl. ZPP, da mora stranka stroške priglasiti najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, je potrebno razlagati tako, da mora stranka stroške opredeljeno navesti do konca glavne obravnave, (in ne šele po končanem obravnavanju), kar pa ne pomeni, da mora stranka vse stroške na koncu, torej na zadnji glavni obravnavi, (ponovno) priglasiti.

Izrek

1) Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni toženi povrniti še nadaljnje pravdne stroške v znesku 87.750,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 5.4.2001 dalje do plačila." 2) Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni toženi povrniti pritožbene stroške v znesku 75.225,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 5.4.2001 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za dopolnitev sodbe opr. št. III Pg 112/2000 z dne 14.12.2000 z odločitvijo o nadaljnjih pravdnih stroških tožene stranke. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila in navedla, da je stroške za sestavo pritožbe z dne 11.5.2000 opredeljeno in pravočasno priglasila, zato bi ji sodišče te stroške moralo priznati. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožena stranka v pritožbi zoper sodbo opr. št. III Pg ... z dne ..., ki jo je pooblaščenec tožene stranke vložil dne 11.5.2000, na koncu pritožbe priglasila tudi pritožbene stroške in sicer za sestavo pritožbe ter za sodno takso po odmeri sodišča (stroškovnik na list. št. 24), s čimer je zahtevek za povrnitev stroškov dovolj določno postavila. Na glavni obravnavi dne 14.12.2000 je pooblaščenec tožene stranke priglasil nadaljnje stroške (poudarilo Višje sodišče), s čimer je sodišče še posebej opozoril, da so bili tekom postopka določeni stroški že priglašeni. Določilo 3. odst. 163. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da mora stranka stroške priglasiti najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, je potrebno razlagati tako, da mora stranka stroške opredeljeno navesti do konca glavne obravnave, kar pa ne pomeni, da mora stranka vse stroške na koncu, torej na zadnji glavni obravnavi, (ponovno) priglasiti. Zahtevek za povrnitev stroškov pritožbe z dne 11.5.2000 je tožena tekom postopka že določno postavila, zato ni bilo podlage za zavrnitev stroškovnega zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožene stranke iz razlogov prepozne priglasitve le-teh je materialnopravno napačna, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa, saj je ugotovilo, da je zahtevek za povrnitev stroškov pritožbe z dne 11.5.2000 utemeljen. Toženi stranki pripadajo priglašeni stroški za sestavo pritožbe zoper sodbo (375 odvetniških točk x 90,00 SIT = 33.750,00 SIT) ter za sodno takso za pritožbo ter sodbo (54.000,00 SIT), skupaj 87.750,00 SIT in so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST) in veljavno odvetniško tarifo (OT). Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je dolžna tožeča stranka povrniti stroške te pritožbe (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP), ki obsegajo stroške sestave pritožbe (250 odv. točk), 19 % DDV na odvetiške storitve (47,5 odv. točke), materialne stroške v višini 2 % od nagrade za odvetniško storitev (5 odv. točk), skupaj 302,5 odvetniške točke x 90,00 SIT = 27.225,00 SIT ter stroške sodne takse za pritožbo in sklep v znesku 48.000,00 SIT, skupaj 75.225,00 SIT, in so odmerjeni v skladu z ZST in OT.