Jedro

Tujcu, ki mu je odvzeta prostost zaradi odreditve pripora, mora biti ob zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom (drugi odstavek 525. člena ZKP) zagotovljena učinkovita možnost izjaviti se o vseh predpostavkah za odreditev pripora. To je mogoče le, če je z relevantnim procesnim gradivom tudi v bistvenem seznanjen, v jeziku, ki ga razume. To jamstvo zagotavlja 8. člen ZKP oziroma širše, v vseh postopkih pred državnimi organi, 62. člen Ustave. Z odreditvijo začasnega pripora v obravnavani zadevi pa obrambi takšna možnost ni bila zagotovljena.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom I Kpd 58139/2021 z dne 4. 10. 2021 na podlagi drugega odstavka 525. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper tujca A. A. odredil začasni izročitveni pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Zunajobravnavni senat istega sodišča je pritožbo tujčeve zagovornice zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep je tujčeva zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Ustave RS. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in pripor zoper tujca odpravi, podrejeno da tujcu izreče ukrep javljanja na policijski postaji ali varščino.

3. Vrhovna državna tožilka Irena Kuzma je v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, predlagala njeno zavrnitev.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo tujcu in njegovi zagovornici. O njem se je izjavila zagovornica, ki je v izjavi izrazila nestrinjanje s predlogom Vrhovnega državnega tožilstva in ponovila navedbe iz zahteve za varstvo zakonitosti.

B.

5. Vložnica v pretežnem delu zahteve za varstvo zakonitosti navaja, da je kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je zahtevana izročitev tujca, zastaral, zato je po oceni vložnice izdana tiralica že prima facie neveljavna. Izhaja iz predpostavke, da je bil pripor zoper tujca odrejen na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP. Ta člen določa pogoje za odreditev izročitvenega pripora, o katerem preiskovalni sodnik odloča po prejemu prošnje tuje države za izročitev tujca, in praviloma sledi začasnemu priporu. Preiskovalni sodnik je sicer v izpodbijanem sklepu zmotno navedel, da se pripor odreja na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP, vendar je iz uvodnega dela in celotne vsebine sklepa ter vseh okoliščin zadeve jasno, da gre za odreditev začasnega pripora iz drugega odstavka 525. člena ZKP, kar je razumno pojasnil tudi zunajobravnavni senat. Glede na navedeno so zagovorničine navedbe glede zastaranja kazenskega pregona preuranjene, saj sodišče o izpolnjenosti pogojev za izročitev zahtevane osebe, med katere sodi tudi zastaranje kazenskega pregona, odloča šele po prejemu prošnje za izročitev od pristojnega pravosodnega organa tuje države. Zoper tujca je bil namreč odrejen (šele) začasni ekstradicijski pripor zaradi zagotovitve njegove navzočnosti v postopku izročitve in zaradi preprečitve njegovega pobega, kar pomeni, da v tej fazi postopka ugovora v zvezi z zastaranjem izvršitve zaporne kazni ni mogoče presojati.1

6. Pravilno pa zagovornica opozarja, da je opis kaznivega dejanja v izdani tiralici v francoskem jeziku, zato z gotovostjo ne more vedeti kaj se zahtevani osebi sploh očita. Ob tem zagovornica pripominja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, smiselno torej uveljavlja kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa so iz njenih navedb razvidni tudi očitki o kršitvi obdolženčeve kršitve pravice do uporabe svojega jezika v postopku.

7. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je Občinsko sodišče v Gradačcu v Bosni in Hercegovini dne 30. 4. 2014 zoper tujca A. A. izdalo mednarodno tiralico zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine. Tujec je bil dne 22. 10. 2021 prijet na mejnem prehodu Petišovci in nato istega dne priveden pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je neposredno po naroku odredil začasni izročitveni pripor na podlagi drugega odstavka 525. člena ZKP. Podlaga za odločanje o odreditvi pripora je bila mednarodna tiralica Interpola Sarajevo, ki je v pretežnem delu sestavljena v angleškem jeziku, opis kaznivega dejanja pa je napisan v francoskem jeziku. Poleg tiralice je v spisu tudi dopis Postaje mejne policije Petišovci, ki v slovenskem jeziku povzema del vsebine tiralice. Iz dopisa je razvidno, da gre za mednarodno tiralico zoper tujca, ki jo je dne 30. 4. 2014, pod opravilno številko 28 0 K 00221405 K, izdalo Občinsko sodišče Gradačac v Bosni in Hercegovini, zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnosti (prav povzročitve splošne nevarnosti), za katero je zagrožena kazen do pet let zapora. Iz dopisa nadalje izhaja, da je opis kaznivega dejanja razviden iz priloženega razpisa mednarodne tiralice v francoskem jeziku.

8. Opis kaznivega dejanja torej ni bil pisno preveden v slovenski jezik, prav tako iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi se preiskovalni sodnik, obramba in tožilstvo z vsebino opisa v francoskem jeziku seznanili na drug način (npr. z ustnim prevodom sodnega tolmača za francoski jezik na naroku za zaslišanje tujca).2 Iz sklepa preiskovalnega sodnika sicer izhaja, da naj bi tujec z dejanjem ogrožal življenje in zdravje ljudi in da naj bi pri tem uporabil strelno orožje, vendar ni nobenega podatka o tem, kako se je preiskovalni sodnik s tem seznanil in tudi ni izkazano, da so bili z (delnim) očitkom seznanjeni tudi tujec in njegova zagovornica. Iz zapisnika o zaslišanju tujca (list. št. 9-11 spisa) izhaja, da je bil tujec poučen le o tem, da gre za mednarodno tiralico zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja javnosti (povzročitve splošne nevarnosti) po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakonika Federacije Bosne in Hercegovine, ne pa tudi da je bil seznanjen s časovnimi in krajevnimi okoliščinami ter konkretnim očitkom domnevno storjenega kaznivega dejanja.

9. Predpostavka za odreditev pripora na podlagi 525. člena ZKP je prošnja pristojnega tujega organa, v kateri morajo biti navedeni: podatki za ugotovitev tujčeve istovetnosti, narava in označba kaznivega dejanja, številka odločbe ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor in izjavo, da bo izročitev zaprošena po redni poti (prvi odstavek 525. člena ZKP). Tujcu, ki mu je odvzeta prostost zaradi odreditve pripora, mora biti ob zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom (drugi odstavek 525. člena ZKP) zagotovljena učinkovita možnost izjaviti se o vseh predpostavkah za odreditev pripora. To je mogoče le, če je z relevantnim procesnim gradivom tudi v bistvenem seznanjen, v jeziku, ki ga razume. To jamstvo zagotavlja 8. člen ZKP oziroma širše, v vseh postopkih pred državnimi organi, 62. člen Ustave. Z odreditvijo začasnega pripora v obravnavani zadevi pa obrambi takšna možnost ni bila zagotovljena.

C.

10. Ker je sodišče izdalo izpodbijani pravnomočni sklep, ne da bi zagotovilo izvrševanje pravice do uporabe lastnega jezika (8. člen ZKP in 62. člen Ustave), je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP). Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep na podlagi prvega odstavka 426. člena razveljavilo. Pri tem zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, saj je bil v vmesnem času pripor zoper tujca odpravljen in zahteva za izročitev pravnomočno zavrnjena.

1 Tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi XI Ips 62087/2019 z dne 8. 1. 2020. 2 Iz zapisnika o zaslišanju privedenega tujca z dne 22. 10. 2021 (list. št. 9-11 spisa) je razvidno, da je A. A. državljan Republike Hrvaške in da je bila na naroku prisotna sodna tolmačka za hrvaški jezik, vendar ne izhaja, da bil opis kaznivega dejanja, s katerim je sodišče razpolagalo le v francoskem jeziku, ustno preveden na samem naroku.