Jedro

Jedro

Pri plačevanju preživnine za otroka, ki ga ima eden izmed zakoncev iz zveze s tretjo osebo, gre lahko za izpolnjevanje posebne obveznosti tega zakonca iz sredstev skupnega premoženja. Na višino deležev skupnega premoženja lahko tako ravnanje vpliva le, ko zaradi izpolnjevanja preživninske obveznosti pride do bistvene razlike med višinama dohodkov obeh zakoncev. Povedano drugače: razpoložljiv mesečni dohodek, ki ga preživninski zavezanec lahko vloži v skupno premoženje, je nižji za višino njegove preživninske obveznosti. Le, če zaradi tega pride do bistvene razlike med višinama dohodkov zakoncev, je zakoncu, ki je hkrati preživninski zavezanec, mogoče očitati, da je v skupno premoženje vložil manj, zaradi česar mu pripada nižji delež na tem premoženju. Če izpolnjevanje preživninske obveznosti ne povzroči bistvene razlike med dohodki zakoncev, na višino deležev na skupnem premoženju ne vpliva.

Pri plačevanju preživnine za otroka, ki ga ima eden izmed zakoncev iz zveze s tretjo osebo, gre lahko za izpolnjevanje posebne obveznosti tega zakonca iz sredstev skupnega premoženja. Na višino deležev skupnega premoženja lahko tako ravnanje vpliva le, ko zaradi izpolnjevanja preživninske obveznosti pride do bistvene razlike med višinama dohodkov obeh zakoncev. Povedano drugače: razpoložljiv mesečni dohodek, ki ga preživninski zavezanec lahko vloži v skupno premoženje, je nižji za višino njegove preživninske obveznosti. Le, če zaradi tega pride do bistvene razlike med višinama dohodkov zakoncev, je zakoncu, ki je hkrati preživninski zavezanec, mogoče očitati, da je v skupno premoženje vložil manj, zaradi česar mu pripada nižji delež na tem premoženju. Če izpolnjevanje preživninske obveznosti ne povzroči bistvene razlike med dohodki zakoncev, na višino deležev na skupnem premoženju ne vpliva.

Enako visok vložek posebnega premoženja vsakega od zakoncev ne more vplivati na velikost njunih deležev na skupnem premoženju.

Enako visok vložek posebnega premoženja vsakega od zakoncev ne more vplivati na velikost njunih deležev na skupnem premoženju.

ZSR je ločeval med imetnikom pravice do uporabe stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice, pri čemer je bil ugodnejši odkup, skladno z določbami SZ, omogočen le imetnikom stanovanjske pravice.

ZSR je ločeval med imetnikom pravice do uporabe stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice, pri čemer je bil ugodnejši odkup, skladno z določbami SZ, omogočen le imetnikom stanovanjske pravice.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata nepremičnini, parc. št. 254/2, k.o. 0000, in 1/4 parc. št. 122/4, k.o. 0000, pri čemer delež vsake izmed pravdnih strank na tem premoženju znaša 1/2. Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata nepremičnini, parc. št. 254/2, k.o. 0000, in 1/4 parc. št. 122/4, k.o. 0000, pri čemer delež vsake izmed pravdnih strank na tem premoženju znaša 1/2. Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo.

2.Tožnica vlaga pritožbo zoper del izreka, s katerim je sodišče določilo deleže na skupnem premoženju. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku.

2.Tožnica vlaga pritožbo zoper del izreka, s katerim je sodišče določilo deleže na skupnem premoženju. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku.¹ Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugotovi, da delež tožnice na skupnem premoženju znaša ¾, delež toženca pa 1/4, oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugotovi, da delež tožnice na skupnem premoženju znaša ¾, delež toženca pa 1/4, oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2.Navaja, da sodišče pri določitvi deležev ni upoštevalo vseh okoliščin zadeve in prispevkov tožnice. V zvezi z dohodki pravdnih strank določenih dejstev ni ugotavljalo, opravilo je primerjave medsebojno neprimerljivih dohodkov, ter se ni opredelilo do bistvenih ugovorov tožnice, predvsem do ugovora prekluzije dokazov. Tožnica je višino svojih dohodkov izkazala, toženec pa je predložil le delne podatke, preostali so neizkazani. Sodišče se je bistveno bolj poglobilo v dohodke toženca, dokazna ocena glede dohodkov tožnice pa je izostala. Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica v času od leta 2006 (upokojitev toženca) do leta 2016 (razpad življenjske skupnosti) prejemala bistveno višje dohodke od toženca. Ni upoštevalo niti preživninske obveznosti toženca, njeno višino pa je bistveno podcenilo - upoštevati bi moralo zneske v valorizirani vrednosti.

Navaja, da sodišče pri določitvi deležev ni upoštevalo vseh okoliščin zadeve in prispevkov tožnice. V zvezi z dohodki pravdnih strank določenih dejstev ni ugotavljalo, opravilo je primerjave medsebojno neprimerljivih dohodkov, ter se ni opredelilo do bistvenih ugovorov tožnice, predvsem do ugovora prekluzije dokazov. Tožnica je višino svojih dohodkov izkazala, toženec pa je predložil le delne podatke, preostali so neizkazani. Sodišče se je bistveno bolj poglobilo v dohodke toženca, dokazna ocena glede dohodkov tožnice pa je izostala. Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica v času od leta 2006 (upokojitev toženca) do leta 2016 (razpad življenjske skupnosti) prejemala bistveno višje dohodke od toženca. Ni upoštevalo niti preživninske obveznosti toženca, njeno višino pa je bistveno podcenilo - upoštevati bi moralo zneske v valorizirani vrednosti.

2.Sodišče ni ustrezno ovrednotilo nematerialnega prispevka tožnice in manjšega prispevka toženca na tem področju. Prispevek tožničine matere pri kuhanju za delavce ni omenjen. Dokazna ocena je izostala, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Sodišče je pomoč prijateljev in znancev neutemeljeno štelo kot prispevek toženca k ustvarjanju skupnega premoženja, čeprav gre za prispevek k skupnemu premoženju obeh zakoncev.

Sodišče ni ustrezno ovrednotilo nematerialnega prispevka tožnice in manjšega prispevka toženca na tem področju. Prispevek tožničine matere pri kuhanju za delavce ni omenjen. Dokazna ocena je izostala, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Sodišče je pomoč prijateljev in znancev neutemeljeno štelo kot prispevek toženca k ustvarjanju skupnega premoženja, čeprav gre za prispevek k skupnemu premoženju obeh zakoncev.

2.Tožnica je v skupno premoženje vložila svoje posebno premoženje. Neverodostojna je izpoved toženca, da je tožničina mama podarila le 4.000 EUR. Tožnica je dokazala višino in namen danih denarnih sredstev. Z listino, katere sodišče ni ustrezno dokazno ovrednotilo, je dokazala prejem denarja. Sodišče ni ustrezno dokazno ovrednotilo niti zaslišanja prič (tožničine mame in priče, prisotne ob izročitvi denarja). Razlogi sodbe so v nasprotju sami s seboj, ker sodišče najprej navede, da je bila kupnina za hišo poravnana iz sredstev skupnega premoženja, nato pa, da je bil za nakup hiše porabljen prispevek tožničine matere, kar bi pomenilo posebno premoženje vsakega izmed zakoncev.

Tožnica je v skupno premoženje vložila svoje posebno premoženje. Neverodostojna je izpoved toženca, da je tožničina mama podarila le 4.000 EUR. Tožnica je dokazala višino in namen danih denarnih sredstev. Z listino, katere sodišče ni ustrezno dokazno ovrednotilo, je dokazala prejem denarja. Sodišče ni ustrezno dokazno ovrednotilo niti zaslišanja prič (tožničine mame in priče, prisotne ob izročitvi denarja). Razlogi sodbe so v nasprotju sami s seboj, ker sodišče najprej navede, da je bila kupnina za hišo poravnana iz sredstev skupnega premoženja, nato pa, da je bil za nakup hiše porabljen prispevek tožničine matere, kar bi pomenilo posebno premoženje vsakega izmed zakoncev.

Sodišče kot vložka posebnega premoženja tožnice ni upoštevalo dodelitve enosobnega kadrovskega stanovanja, ki je omogočila kasnejši ugoden odkup trisobnega stanovanja. Pravico do uporabe enosobnega stanovanja je namreč dobila, ker je v njem pred tem prebivala njena teta. Sodišče se do tega ni opredelilo. Udeležbo za stanovanje je tožnica plačevala s svojim posebnim premoženjem.

2.Sodišče kot vložka posebnega premoženja tožnice ni upoštevalo dodelitve enosobnega kadrovskega stanovanja, ki je omogočila kasnejši ugoden odkup trisobnega stanovanja. Pravico do uporabe enosobnega stanovanja je namreč dobila, ker je v njem pred tem prebivala njena teta. Sodišče se do tega ni opredelilo. Udeležbo za stanovanje je tožnica plačevala s svojim posebnim premoženjem.

Sodišče tudi ni upoštevalo podarjenih 8.000 EUR, ki jih je toženec porabil za potrebe skupnega življenja. O tem se ni izjavilo, čeprav ne gre za neznaten del premoženja. Niso bile upoštevane niti tožničine navedbe glede avtomobilov. Sodišče bi jih moralo ovrednotiti, tudi če tožnica konkretnega tožbenega zahtevka v zvezi s tem ni postavila. Če tožnica ne bi imela avtomobila, ga toženec ne bi mogel voziti in vzdrževati.

2.Sodišče tudi ni upoštevalo podarjenih 8.000 EUR, ki jih je toženec porabil za potrebe skupnega življenja. O tem se ni izjavilo, čeprav ne gre za neznaten del premoženja. Niso bile upoštevane niti tožničine navedbe glede avtomobilov. Sodišče bi jih moralo ovrednotiti, tudi če tožnica konkretnega tožbenega zahtevka v zvezi s tem ni postavila. Če tožnica ne bi imela avtomobila, ga toženec ne bi mogel voziti in vzdrževati.

3.Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

3.Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pravdni stranki sta bili od leta 1989 v zunajzakonski skupnosti, 3. 2. 1996 pa sta sklenili zakonsko zvezo. Ta je bila razvezana 29. 9. 2017, pri čemer se je tožnica že v avgustu 2016 odselila iz skupnega bivališča. V vsem tem času sta pravdni stranki ustvarili skupno premoženje, katerega ugotovitev obsega in določitve deležev na njem tožnica zahteva v predmetnem postopku. Trdi, da njen delež na skupnem premoženju znaša ¾, toženčev pa 1/4.

5.Pravdni stranki sta bili od leta 1989 v zunajzakonski skupnosti, 3. 2. 1996 pa sta sklenili zakonsko zvezo. Ta je bila razvezana 29. 9. 2017, pri čemer se je tožnica že v avgustu 2016 odselila iz skupnega bivališča. V vsem tem času sta pravdni stranki ustvarili skupno premoženje, katerega ugotovitev obsega in določitve deležev na njem tožnica zahteva v predmetnem postopku. Trdi, da njen delež na skupnem premoženju znaša ¾, toženčev pa 1/4.

6.Iz relevantnih dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi izhaja:

6.Iz relevantnih² dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi izhaja:

-da pravdni stranki na začetku svoje zveze nista imeli prihrankov;

-da pravdni stranki na začetku svoje zveze nista imeli prihrankov;

-da se je toženec v letu 1989 preselil k tožnici v enosobno stanovanje, na katerem je imela pravico uporabe tožničina teta, z odločbo A. pa je bilo 20. 6. 1990 kot službeno stanovanje formalno dodeljeno v uporabo tožnici, ob plačilu lastne udeležbe 25.126 SIT;

-da se je toženec v letu 1989 preselil k tožnici v enosobno stanovanje, na katerem je imela pravico uporabe tožničina teta, z odločbo A. pa je bilo 20. 6. 1990 kot službeno stanovanje formalno dodeljeno v uporabo tožnici, ob plačilu lastne udeležbe 25.126 SIT;

-da iz posojilne pogodbe z dne 26. 12. 1990 izhaja, da je bilo tožnici odobreno posojilo za plačilo udeležbe ob dodelitvi enosobnega stanovanja, ki je bilo odplačano v času trajanja zunajzakonske skupnosti oz. zakonske zveze;

-da iz posojilne pogodbe z dne 26. 12. 1990 izhaja, da je bilo tožnici odobreno posojilo za plačilo udeležbe ob dodelitvi enosobnega stanovanja, ki je bilo odplačano v času trajanja zunajzakonske skupnosti oz. zakonske zveze;

-da sta to enosobno stanovanje po dogovoru s sosedo pravdni stranki zamenjali za trisobno stanovanje v istem stanovanjskem bloku in kasneje, na podlagi prodajne pogodbe z dne 21. 7. 1993 in aneksa 17. 8. 1994, odkupili po določbah zakona, ki je imetnikom stanovanjske pravice omogočal odkup družbenih stanovanj;

-da sta to enosobno stanovanje po dogovoru s sosedo pravdni stranki zamenjali za trisobno stanovanje v istem stanovanjskem bloku in kasneje, na podlagi prodajne pogodbe z dne 21. 7. 1993 in aneksa 17. 8. 1994, odkupili po določbah zakona, ki je imetnikom stanovanjske pravice omogočal odkup družbenih stanovanj;

-da sta kupnino za trisobno stanovanje odplačali iz prejemkov, ustvarjenih v času trajanja življenjske skupnosti pravdnih strank;

-da sta kupnino za trisobno stanovanje odplačali iz prejemkov, ustvarjenih v času trajanja življenjske skupnosti pravdnih strank;

-da sta 16. 8. 2001 za kupnino 16.500.000 SIT kupili stanovanjsko stavbo s pripadajočim zemljiščem in dostopno potjo (parc. št. 254/2, k.o. 0000, do deleža 1/1, in parc. št. 122/4, k.o. 0000, do deleža 1/4), pri kateri je v zemljiški knjigi vknjižena skupna lastnina v korist obeh pravdnih strank;

-da sta 16. 8. 2001 za kupnino 16.500.000 SIT kupili stanovanjsko stavbo s pripadajočim zemljiščem in dostopno potjo (parc. št. 254/2, k.o. 0000, do deleža 1/1, in parc. št. 122/4, k.o. 0000, do deleža 1/4), pri kateri je v zemljiški knjigi vknjižena skupna lastnina v korist obeh pravdnih strank;

-da je bila celotna kupnina za prej navedeno nepremičnino poravnana 14. 12. 2001, in sicer iz privarčevanih sredstev na toženčevem bančnem računu, tekočih prejemkov pravdnih strank in izkupička od prodaje delnic družinskih članov in matere tožnice;

-da je določena denarna sredstva za nakup prej navedene nepremičnine prispevala tudi tožničina mama, ki je izpovedala, da je denar podarila "hčerki in njeni družini";

-da je bila celotna kupnina za prej navedeno nepremičnino poravnana 14. 12. 2001, in sicer iz privarčevanih sredstev na toženčevem bančnem računu, tekočih prejemkov pravdnih strank in izkupička od prodaje delnic družinskih članov in matere tožnice;

-da je bila tožnica tekom partnerstva pravdnih strank zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, toženec pa je v začetku zveze delal pri privatniku v Sloveniji, v letu 1991 pa se je zaposlil v Avstriji, v gradbeništvu, kjer je delal do svoje upokojitve;

-da je določena denarna sredstva za nakup prej navedene nepremičnine prispevala tudi tožničina mama, ki je izpovedala, da je denar podarila "hčerki in njeni družini";

-da je tožnica skrbela za gospodinjstvo in prevzemala celotno skrb za otroke, toženec pa je skrbel za investicije v hišo;

-da je bila tožnica tekom partnerstva pravdnih strank zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, toženec pa je v začetku zveze delal pri privatniku v Sloveniji, v letu 1991 pa se je zaposlil v Avstriji, v gradbeništvu, kjer je delal do svoje upokojitve;

-da je toženec prevzel celotno organizacijo in izvedbo gradbenih del pri hiši, pri čemer je pretežni del gradbenih del opravil sam, kot plačilo za njegove usluge njim pa so pomagali tudi prijatelji in znanci. Tožnica je ob večjih delih poskrbela za malico;

-da je tožnica skrbela za gospodinjstvo in prevzemala celotno skrb za otroke, toženec pa je skrbel za investicije v hišo;

-da je bila pomoč znancev in prijateljev toženca pri gradnji hiše znatna, ker pravdnima strankama ni bilo potrebno najemati delavcev proti plačilu, pri čemer je večina pomagala brezplačno, v zameno za pomoč, ki jo je njim zagotovil toženec;

-da je toženec prevzel celotno organizacijo in izvedbo gradbenih del pri hiši, pri čemer je pretežni del gradbenih del opravil sam, kot plačilo za njegove usluge njim pa so pomagali tudi prijatelji in znanci. Tožnica je ob večjih delih poskrbela za malico;

-da je imel toženec v obdobju od 6. 11. 1995 do 14. 4. 2006 preživninsko obveznost (v višini od 45 do 95 EUR mesečno) za hčer iz prejšnje zveze;

-da je bila pomoč znancev in prijateljev toženca pri gradnji hiše znatna, ker pravdnima strankama ni bilo potrebno najemati delavcev proti plačilu, pri čemer je večina pomagala brezplačno, v zameno za pomoč, ki jo je njim zagotovil toženec;

-da tožnica ni bila seznanjena s toženčevimi prejemki, niti ni trdila, da bi toženec iz naslova rednega dela prejemal nižje dohodke od njenih;

-da je imel toženec v obdobju od 6. 11. 1995 do 14. 4. 2006 preživninsko obveznost (v višini od 45 do 95 EUR mesečno) za hčer iz prejšnje zveze;

-da je toženec opravljal dodatno delo ob vikendih in praznikih (zidarska dela) in s tem pridobival še dodatne dohodke;

-da tožnica ni bila seznanjena s toženčevimi prejemki, niti ni trdila, da bi toženec iz naslova rednega dela prejemal nižje dohodke od njenih;

-da tožnica dodatnih del ni opravljala;

-da je toženec opravljal dodatno delo ob vikendih in praznikih (zidarska dela) in s tem pridobival še dodatne dohodke;

-da je tožnica 7. 5. 2010 s strani svojega očeta prejela 8.000 EUR, kar je bilo porabljeno za potrebe preživljanja družine;

-da tožnica dodatnih del ni opravljala;

-da je tožnica v postopku podajala navedbe glede nakupov in prodaje osebnih vozil;

-da je tožnica 7. 5. 2010 s strani svojega očeta prejela 8.000 EUR, kar je bilo porabljeno za potrebe preživljanja družine;

-da sta pravdni stranki poravnavali različne stroške (tožnica bivanjske in tekoče stroške otrok, toženec stroške materiala za gradnjo in večjih nakupov potrebščin za otroke).

-da je tožnica v postopku podajala navedbe glede nakupov in prodaje osebnih vozil;

7.Na povzetih dejanskih ugotovitvah temeljijo dokazni in materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje:

-da sta pravdni stranki poravnavali različne stroške (tožnica bivanjske in tekoče stroške otrok, toženec stroške materiala za gradnjo in večjih nakupov potrebščin za otroke).

-da je toženec z rednim delom v Avstriji pridobival tožnici primerljive dohodke, poleg tega pa je zagotavljal še dodatne dohodke z opravljanjem popoldanskega dela;

-da je toženec lahko vložil večji finančni vložek v nastanek skupnega premoženja le zato, ker je tožnica v času njegove vsakodnevne odsotnosti v celoti prevzela breme varstva in vzgoje treh otrok in breme gospodinjstva, na račun česar je bila toženčeva skrb na tem področju zelo omejena;

7.Na povzetih dejanskih ugotovitvah temeljijo dokazni in materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje:

-da je toženčeva preživninska obveznost vplivala na njegovo zmožnost prispevanja k nastanku skupnega premoženja na način, da je bila njegova zmožnost prispevanja v skupno premoženje za ta sredstva zmanjšana;

-da je toženec z rednim delom v Avstriji pridobival tožnici primerljive dohodke, poleg tega pa je zagotavljal še dodatne dohodke z opravljanjem popoldanskega dela;

-da je toženec k skupnemu premoženju znatno prispeval v obliki organizacije in izvedbe obnove in vzdrževanja hiše, ter v obliki pridobitve pomoči prijateljev in znancev;

-da je toženec lahko vložil večji finančni vložek v nastanek skupnega premoženja le zato, ker je tožnica v času njegove vsakodnevne odsotnosti v celoti prevzela breme varstva in vzgoje treh otrok in breme gospodinjstva, na račun česar je bila toženčeva skrb na tem področju zelo omejena;

-da je tožničina mama za potrebe družinske skupnosti pravdnima strankama podarila denarna sredstva, pri čemer je šlo za darilo oz. pomoč družini, in ne tožnici osebno;

-da je toženčeva preživninska obveznost vplivala na njegovo zmožnost prispevanja k nastanku skupnega premoženja na način, da je bila njegova zmožnost prispevanja v skupno premoženje za ta sredstva zmanjšana;

-da vložek tožnice v enosobno stanovanje ni predstavljal vira njenega posebnega premoženja, temveč skupno premoženje obeh strank;

-da je toženec k skupnemu premoženju znatno prispeval v obliki organizacije in izvedbe obnove in vzdrževanja hiše, ter v obliki pridobitve pomoči prijateljev in znancev;

-da je tožnica k skupnemu premoženju prispevala z zneskom 8.000 EUR, ki je kot očetovo darilo predstavljalo njen prispevek posebnega premoženja, porabljen za potrebe družinske skupnosti in za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev;

-da je tožničina mama za potrebe družinske skupnosti pravdnima strankama podarila denarna sredstva, pri čemer je šlo za darilo oz. pomoč družini, in ne tožnici osebno;

-da sta prispevka pravdnih strank k nastanku skupnega premoženja enakovredna.

-da vložek tožnice v enosobno stanovanje ni predstavljal vira njenega posebnega premoženja, temveč skupno premoženje obeh strank;

8.Na navedeno sodišče prve stopnje opira svojo odločitev, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka (73. in 74. člen Družinskega zakonika).

-da je tožnica k skupnemu premoženju prispevala z zneskom 8.000 EUR, ki je kot očetovo darilo predstavljalo njen prispevek posebnega premoženja, porabljen za potrebe družinske skupnosti in za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev;

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva, pri čemer tudi ni zagrešilo napak pri vodenju postopka.

-da sta prispevka pravdnih strank k nastanku skupnega premoženja enakovredna.

10.Pritožba neutemeljeno graja dokazno oceno sodišča prve stopnje glede dohodkov pravdnih strank. Višina dohodkov bivših partnerjev vpliva na višino deležev na skupnem premoženju le ob ugotovitvi, da je eden izmed partnerjev prejemal bistveno višji dohodek in da sta bila prispevka partnerjev na ostalih področjih izenačena, oziroma, da je bistveno višji dohodek enega izmed partnerjev bistveno presegal prispevek drugega na ostalih področjih.

8.Na navedeno sodišče prve stopnje opira svojo odločitev, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka (73. in 74. člen Družinskega zakonika³ ).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni trdila, da bi toženec iz naslova rednega dela prejemal nižje dohodke od njenih.

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva, pri čemer tudi ni zagrešilo napak pri vodenju postopka.

Ta ugotovitev pritožbeno ni izpodbijana. Trditev, da je prejemala bistveno višje dohodke od toženca, tožnica prvič podaja šele v pritožbi, pri čemer gre za nedopustno pritožbeno novoto, za katero ne izkaže, da je brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Navedbe, ki jih je tožnica v zvezi z dohodkom pravdnih strank podajala pred sodiščem prve stopnje, torej nikakor ne morejo voditi v zaključek, da je njen delež na skupnem premoženju večji. Posledično so njeni pritožbeni ugovori, ki merijo na neustreznost oz. pomanjkljivost izračuna in primerjave višine dohodkov pravdnih strank in na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih tožnica v zvezi s tem uveljavlja, pravno nepomembni.

10.Pritožba neutemeljeno graja dokazno oceno sodišča prve stopnje glede dohodkov pravdnih strank. Višina dohodkov bivših partnerjev vpliva na višino deležev na skupnem premoženju le ob ugotovitvi, da je eden izmed partnerjev prejemal bistveno višji dohodek in da sta bila prispevka partnerjev na ostalih področjih izenačena, oziroma, da je bistveno višji dohodek enega izmed partnerjev bistveno presegal prispevek drugega na ostalih področjih.⁴ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni trdila, da bi toženec iz naslova rednega dela prejemal nižje dohodke od njenih.⁵ Ta ugotovitev pritožbeno ni izpodbijana. Trditev, da je prejemala bistveno višje dohodke od toženca, tožnica prvič podaja šele v pritožbi, pri čemer gre za nedopustno pritožbeno novoto, za katero ne izkaže, da je brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Navedbe, ki jih je tožnica v zvezi z dohodkom pravdnih strank podajala pred sodiščem prve stopnje, torej nikakor ne morejo voditi v zaključek, da je njen delež na skupnem premoženju večji. Posledično so njeni pritožbeni ugovori, ki merijo na neustreznost oz. pomanjkljivost izračuna in primerjave višine dohodkov pravdnih strank in na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih tožnica v zvezi s tem uveljavlja, pravno nepomembni.

11.Iz enakega razloga je neutemeljen pritožbeni očitek glede neupoštevanja preživninske obveznosti toženca. Pri plačevanju preživnine za otroka, ki ga ima eden izmed zakoncev iz zveze s tretjo osebo, gre lahko za izpolnjevanje posebne obveznosti tega zakonca iz sredstev skupnega premoženja. Na višino deležev skupnega premoženja lahko tako ravnanje vpliva le, ko zaradi izpolnjevanja preživninske obveznosti pride do bistvene razlike med višinama dohodkov obeh zakoncev.

11.Iz enakega razloga je neutemeljen pritožbeni očitek glede neupoštevanja preživninske obveznosti toženca. Pri plačevanju preživnine za otroka, ki ga ima eden izmed zakoncev iz zveze s tretjo osebo, gre lahko za izpolnjevanje posebne obveznosti tega zakonca iz sredstev skupnega premoženja. Na višino deležev skupnega premoženja lahko tako ravnanje vpliva le, ko zaradi izpolnjevanja preživninske obveznosti pride do bistvene razlike med višinama dohodkov obeh zakoncev.⁶ Povedano drugače: razpoložljiv mesečni dohodek, ki ga preživninski zavezanec lahko vloži v skupno premoženje, je nižji za višino njegove preživninske obveznosti. Le, če zaradi tega pride do bistvene razlike med višinama dohodkov zakoncev, je zakoncu, ki je hkrati preživninski zavezanec, mogoče očitati, da je v skupno premoženje vložil manj, zaradi česar mu pripada nižji delež na tem premoženju. Če izpolnjevanje preživninske obveznosti ne povzroči bistvene razlike med dohodki zakoncev, na višino deležev na skupnem premoženju ne vpliva. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se namreč ne upošteva.⁷

Povedano drugače: razpoložljiv mesečni dohodek, ki ga preživninski zavezanec lahko vloži v skupno premoženje, je nižji za višino njegove preživninske obveznosti. Le, če zaradi tega pride do bistvene razlike med višinama dohodkov zakoncev, je zakoncu, ki je hkrati preživninski zavezanec, mogoče očitati, da je v skupno premoženje vložil manj, zaradi česar mu pripada nižji delež na tem premoženju. Če izpolnjevanje preživninske obveznosti ne povzroči bistvene razlike med dohodki zakoncev, na višino deležev na skupnem premoženju ne vpliva. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se namreč ne upošteva.

Sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da je bila zmožnost prispevanja toženca v skupno premoženje zmanjšana za plačana sredstva preživnine. Vendar pa navedeno ne zadostuje za ugotovitev večjega deleža tožnice na skupnem premoženju. Kot že pojasnjeno, tožnica razlike v višini dohodkov pravdnih strank sploh ni zatrjevala. Tega v pritožbi ne prereka. To, da naj bi vsota plačanih preživnin znašala 2.314.840 SIT in da naj bi šlo za znatno obremenitev skupnega premoženja, pa o razmerju med njunimi dohodki ne pove ničesar. Tožnica tudi ne opredeli, v kakšni meri bi navedena okoliščina lahko vplivala na deleže na skupnem premoženju. V zvezi z navedenim je pravno nepomemben pritožbeni očitek, da tožnica do toženčeve hčerke ni imela preživninskih obveznosti. Ta bi bil upošteven v primeru, ko bi tožnica uveljavljala obligacijski zahtevek, ne stvarnopravnega.

12.Pravilno je sodišče prve stopnje ovrednotilo tudi nematerialne prispevke pravdnih strank k skupnemu premoženju. Pritožba tako neutemeljeno graja neupoštevanje prispevka tožnice pri gospodinjskih delih, skrbi za dom in družino. V zvezi s tem ponavlja že podane navedbe, in povsem spregleda, da je sodišče prve stopnje v 20. in 30. točki obrazložitve sodbe zavzelo jasno stališče, da je bila tožnica tista, ki je prevzela celotno breme varstva in vzgoje otrok ter skrbi za gospodinjstvo. To je pri oceni prispevkov strank k skupnemu premoženju tudi v celoti pravilno upoštevalo.

13.Pritožba neutemeljeno graja tudi vrednotenje nematerialnega prispevka toženca k skupnemu premoženju. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče delo znancev in prijateljev toženca štelo kot njegov prispevek k skupnemu premoženju. Prispevek toženca je bil v tem, da je tako delo sam organiziral in da je večini izmed teh znancev in prijateljev povrnil usluge z lastnim delom (opravljanjem gradbenih del), namesto da bi jim pravdni stranki plačali z denarnimi sredstvi. Ker sta na ta račun, v korist obeh, prejeli pomoč znancev in prijateljev, denarna sredstva pa prihranili, je sodišče ta toženčev vložek štelo kot pomemben prispevek k nastanku skupnega premoženja. To, da sta nekaterim (redkim) znancem tudi plačali z denarnimi sredstvi, za pravilnost tega zaključka ni bistveno. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo tudi prispevek tožnice - če ne bi prevzela celotne skrbi za dom in družino, toženec znancem in prijateljem uslug ne bi mogel povrniti z lastnim delom. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni ugovor bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče ni izrecno omenilo prispevka tožničine mame pri pripravi hrane. Ker je šlo za pomoč obema pravdnima strankama, na višino njunih deležev na skupnem premoženju ne more imeti vpliva.

14.Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je sodišče darilo tožničine matere nepravilno štelo za darilo obema pravdnima strankama. V sodni praksi je sprejeta domneva, da je darilo, ki je dano v času trajanje zakonske zveze, dano obema zakoncema. Tožnica te domneve ni izpodbila, s svojimi pritožbenimi navedbami pa tudi ne vzbudi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Mati tožnice, zaslišana kot stranka, ni izpovedala, da je dala denar le svoji hčerki, ampak da je bilo ob zavedanju, da bo hiša skupno premoženje obeh zakoncev, darilo dano hčerki in njeni družini za nakup hiše. Listina z dne 22. 8. 2001, iz katere izhaja, da je mati tožnici podarila 5.000.000 SIT, in izpoved priče B. B., ob jasni izpovedi zaslišane matere kot darovalke, ki ji je darilni namen izročenega denarja v času daritve najbolj znan, ne zadostuje za zaključek, da je bilo darilo dano izključno tožnici. Prej navedena listina in izpoved priče B. B. tako lahko potrjujeta le fizično izročitev denarnega zneska tožnici, ki pa ni sporna. Ob materialnopravnem izhodišču, da je mati tožnice denarni znesek podarila obema pravdnima strankama, pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na višino podarjenega zneska, niso pravno relevantni.

15.V zvezi s tem tožnica sicer utemeljeno opozarja na nasprotje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ker sodišče sprva navede, da je bila kupnina za hišo poravnana iz sredstev skupnega premoženja, nato pa, da je bil za nakup hiše porabljen tudi prispevek tožničine matere, kar je posebno premoženje vsakega izmed zakoncev. Darilo tožničine matere res predstavlja posebno premoženje vsakega izmed zakoncev, vendar ta napačen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da gre za sredstva skupnega premoženja pravdnih strank, ni vplival na pravilnost izpodbijane odločitve. Enako visok vložek posebnega premoženja vsakega od zakoncev ne more vplivati na velikost deležev na skupnem premoženju.

16.Neutemeljeno se pritožnica zavzema za to, da je dodelitev kadrovskega stanovanja, ki je omogočila kasnejši ugoden odkup trisobnega stanovanja, njen prispevek iz posebnega premoženja, vložen v skupno premoženje, ki povečuje njen delež. Obširno pritožbeno pojasnjevanje ozadja, ki naj bi pripeljalo do tega, da je bilo tožnici v uporabo dodeljeno kadrovsko stanovanje, ni relevantno. Zakon o stanovanjskih razmerjih je namreč ločeval med imetnikom pravice do uporabe stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice, pri čemer je bil ugodnejši odkup, skladno z določbami Stanovanjskega zakona, omogočen le imetnikom stanovanjske pravice. Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podrobneje pojasnila, kako je njena pravica do uporabe enosobnega stanovanja vodila v imetništvo stanovanjske pravice na trisobnem stanovanju, ki je pravdnima strankama omogočila njegov ugodnejši odkup. Kljub temu ni dvoma, da je na neki točki po selitvi v trisobno stanovanje tožnica postala imetnica stanovanjske pravice, ki je omogočala njegov ugodnejši odkup. Vendar to ne vpliva na višino njenega deleža na skupnem premoženju. Stališče ustaljene sodne prakse je, da ugodnosti odkupa stanovanja po SZ v primeru, ko je odkup financiran iz skupnih sredstev, ni mogoče šteti v korist enega od zakoncev, temveč v korist obeh. Bistveno je torej le, da je tožnica dobila pravico do ugodnejšega odkupa v času trajanja zunajzakonske skupnosti in sta stranki stanovanje v tem času tudi odkupili, pri čemer plačila iz sredstev posebnega premoženja tožnica ni dokazala.

17.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče kot tožničinega posebnega premoženja ni upoštevalo očetovega darila v znesku 8.000 EUR. Sodišče prve stopnje je v tč. 28 obrazložitve pravilno ugotovilo, da gre za tožničino posebno premoženje in ga v tč. 30 tudi upoštevalo pri tehtanju vseh vložkov pravdnih strank v njuno skupno premoženje.

18.Pritožnica neutemeljeno zatrjuje, da niso bile upoštevane njene navedbe glede avtomobilov. Sodišče prve stopnje se je do njih jasno opredelilo v tč. 29 obrazložitve. Ne drži pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo upoštevati, da če tožnica ne bi imela avtomobila, se pravdni stranki ne bi imeli s čim voziti, niti toženec ne bi imel česa vzdrževati. Gre za neznaten prispevek, ki ne vpliva na višino deležev na skupnem premoženju. Stališče v izpodbijani sodbi, da trditve, ki jih je glede nakupov in prodaje avtomobilov podajala tožnica, ne izkazujejo drugačnih deležev na skupnem premoženju, je pravilno.

19.Preostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni izrecno odgovorilo, niso pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

20.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

21.Tožnica s svojo pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako toženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni pripomogel k razjasnitvi zadeve in posledično predstavlja nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

2Tistih, ki so bile pomembne pri določitvi višine deležev na skupnem premoženju, in tistih, ki so pomembne zaradi odgovora na pritožbene navedbe. Tistih, ki so bile pomembne le pri določitvi obsega skupnega premoženja, sodišče ne povzema.

3Ur. l. RS, št. 15/17 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju DZ.

4Prim. VSRS II Ips 294/2015 z dne 13. 7. 2017, VSRS II Ips 41/2012 z dne 14. 6. 2012, VSRS II Ips 427/2010 z dne 30. 6. 2011, VSL sodba I Cp 2030/2021 z dne 31. 5. 2022, VSL sodba I Cp 1598/2021 z dne 12. 1. 2022, VSL sodba I Cp 1613/2019 z dne 26. 2. 2020, VSL sodba II Cp 2144/2018 z dne 12. 12. 2018, VSL sodba I Cp 44/2016 z dne 1. 3. 2016 in drugi.

5V pripravljalni vlogi z dne 18. 10. 2021 je navedla, da je bila njena plača primerljiva toženčevi, v svoji izpovedi, ko je bila zaslišana kot stranka (narok z dne 7. 4. 2022), pa je celo dopustila možnost, da je toženec z dodatnim delom zaslužil več, na vprašanje sodišča, koliko več, pa je odgovorila, da mogoče pol več.

6In ob izpolnjenih dodatnih predpostavkah glede vložkov v skupno premoženje na drugih področjih, ki izhajajo npr. iz VSRS II Ips 294/2015 z dne 13. 7. 2017, VSRS II Ips 41/2012 z dne 14. 6. 2012, VSRS II Ips 427/2010 z dne 30. 6. 2011.

7Prim. VSL I Cp 944/2023 z dne 20. 11. 2023.

8Prim. VSL sklep I Cp 550/2019 z dne 31. 3. 2019, tudi VSL sklep I Cp 757/2024 z dne 6. 2. 2025 (tč. 12).

9Prim. VSM sodba I Cp 1048/2017 z dne 14. 12. 2017.

10Prim. VSRS II Ips 29/2022 z dne 5. 10. 2022.

11Prim. VSRS II Ips 29/2022 z dne 5. 10. 2022, VSL sklep I Cp 944/2023 z dne 20. 11. 2023, VSL sodba I Cp 2626/2017 z dne 30. 5. 2018, VSL sodba II Cp 2593/2012 z dne 20. 2. 2013.

12Prim. VSRS II Ips 29/2022 z dne 5. 10. 2022 (tč. 16).

13Ur. l. SRS, št. 35/85 s spremembami in dopolnitvami; ZSR.

14Ur. l. RS, št. 18/91-I; v nadaljevanju SZ.

15Prim. VSRS sodba II Ips 638/2006 z dne 20. 3. 2008, VSRS sodba II Ips 390/2002 z dne 22. 5. 2003, VSRS sodba II Ips 301/2001 z dne 31. 1. 2002, VSRS sodba II Ips 779/95 z dne 30. 10. 1997, VSM sklep II Cp 757/2009 z dne 13. 10. 2009. Enako J. Hudej, I. Ščernjavič, Odkupna pravica po Stanovanjskem zakonu in skupno premoženje zakoncev, Pravnik, letnik 69, št. 1-2 (2014), str. 19-32.