Jedro

Tožba je tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov temu ni tako, zato sodišče ugotavlja, da tožba ni sposobna za obravnavo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 30. 6. 2017 na naslovno sodišče vložil tožbo, v kateri navaja, da je organ prve stopnje na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena med prodajalko A.A. in kupcem B.B. (tožnikom) dne 8. 12. 2003, po uradni dolžnosti odmeril davek na promet nepremičnin. V tožbi tožnik navaja, da prodajalka A.A.trdi, da je v konkretni zadevi odmera davka zastarala in da ga ni mogoče več odmeriti. Tožnik se s tem ne strinja in v nadaljevanju citira člene iz Obligacijskega zakonika ter dodaja, da zadeva ni zastarala.

2. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da tožba ni v skladu z določbami 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po navedeni določbi je treba med drugim navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti zakaj se toži ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni valuti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti izpodbijani akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. Tožnik je bil glede na določbo 31. člena ZUS-1 dvakrat pozvan na dopolnitev tožbe in sicer z dopisom I U 1401/2017-5 19. 9. 2017, ki ga je prejel 20. 9. 2017 in z dopisom I U 1401/2017-7 z dne 10. 10. 2017, ki ga je prejel 24. 10. 2017. V obeh pozivih je bil tožnik seznanjen, da je njegova tožba nepopolna in nerazumljiva, da ni predložil izpodbijanega akta in da iz njegove vsebine zahtevek tudi ni jasno razviden. Sodišče ga je pozvalo da: pravilno navede, kateri akt izpodbija s tožbo, predloži izpodbijani akt, razloži, zakaj toži in da predlaga, kako in v čem naj se akt odpravi. Sodišče je v obeh pozivih tudi navedlo, da bo sodišče tožbo v primeru, če ne bo navedenih pomanjkljivosti odpravil v danem roku, sodišče pa zaradi tega zadeve ne bo moglo obravnavati, zavrglo.

3. Tožnik je odgovoril na drugi poziv sodišča, ki ga je sodišče prejelo 3. 11. 2017, v katerem navaja, da nima pravnega znanja, ter da ima nizko pokojnino, ker mora A.A. izročati 391,70 EUR mesečno, vse dokler ne prepiše nepremičnine na njega, v nasprotnem primeru ga bo izselila in vrgla na cesto. Nadalje je navedel, da A.A. ignorira in ne spoštuje sodnih odločb, zato se pritožuje zoper vse akte iz katerih izhaja, da prodajalka A.A. nasprotuje njihovi izpolnitvi. Meni, da bi A.A. morala priložiti dokazila, s katerimi bi dokazala neizpolnitev dogovora, ter dodaja, da ni naredila popolnoma nič drugega kot prevzela denar.

4. Sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, kljub odgovoru tožnika, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Kljub pozivoma sodišča, s katerima je bil tožnik seznanjen, tožba ne vsebuje zahtevanih podatkov, niti ni tožnik navedel in predložil upravnega akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je tožba tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Zgolj navedba tožnika, da A.A. ignorira in ne spoštuje sodnih odločb, zato se pritožuje zoper akte iz katerih izhaja, da prodajalka A.A. nasprotuje njihovi izpolnitvi, za kaj takega ne zadostuje. Predvsem pa sodišče opozarja, da nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov temu ni tako, zato sodišče ugotavlja, da tožba ni sposobna za obravnavo.

5. Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.