Jedro

Iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali gre pri odločbi toženke št. Bpp 478/2023 z dne 1. 12. 2023 in izpodbijanem sklepu sploh za isto upravno zadevo. Sodišče tukaj dodaja, da naj bi tožnik v obeh zadevah zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje v istem kazenskem postopku, ni pa v zvezi s tem iz izpodbijanega sklepa mogoče razbrati, ali je bilo tožnikovo premoženjsko stanje v obeh zadevah enako in gre torej tudi v tem smislu za isto zadevo. To je pomembno, ker tožnik zatrjuje, da toženka pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevala tega, da so ga po podaji prve prošnje za Bpp z dne 15. 2. 2023 prizadele poplave, v katerih je izgubil premoženje oz. mu je to bilo uničeno. Na toženki je, da se v izpodbijanem sklepu do tega opredeli in obrazloži, zakaj meni, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožnika, od trenutka izdaje odločbe v prejšnjem postopku nista spremenila.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1625/2024 z dne 29. 5. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev BPP v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Kamniku II K 4935/2021 (v nadaljevanju kazenski postopek).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP vpogledal v odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 478/2023 z dne 1. 12. 2023, iz katere izhaja, da je bila tožniku prošnja za pravno svetovanje in zastopanje v predmetnem kazenskem postopku zavrnjena. V 4. točki prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je določeno, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Organ za BPP je ugotovil, da gre za zahtevek, o katerem je že bilo odločeno, tožniku je bila izdana zavrnilna odločba. Iz zavrnilne odločbe izhaja, da tožnik presega dohodkovni cenzus za odobritev BPP. Tožniku je bilo v dvanajstem odstavku zavrnilne odločbe pojasnjeno, da prav tako ne izpolnjuje niti pogojev za izjemno brezplačno pravno pomoč. Organ za BPP je zaključil, da je tožnikova prošnja nedovoljena, zato jo je skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.

3.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, naj jo zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja spremeni in ugodi zavrženi tožnikovi prošnji, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. Navaja, da je toženka z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo z dne 26. 2. 2024, in sicer na podlagi odločbe Bpp 478/2023, s katero je tožniku z enakimi kršitvami zavrnila prošnjo z dne 15. 2. 2023. Tožnika so po tem datumu prizadele poplave, premoženje je izgubil ali mu je bilo uničeno. Gre za splošno znana dejstva, ki jih toženka ni upoštevala. Toženka pa ni upoštevala tudi tega, da tožnik z invalidsko pokojnino, od leta 2000 dalje ne presega cenzusa iz prvega odstavka 22. člena ZBPP. Toženka od uveljavitve ZBPP-C dalje tožnika neupravičeno, žaljivo in zlonamerno obravnava kot kverulanta in mu z zlorabo 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP krati pravico do izjemne BPP. Tožnik trdi, da se mu od aprila 2024 dalje rubi invalidska pokojnina ter zaradi tega izpolnjuje pogoje tudi za redno BPP. Tožnik zatrjuje, da se je stanje od vložitve prošnje z dne 15. 2. 2023 bistveno spremenilo, zato je sklep nepravilen in nezakonit. Tožnik pojasnil iz 4. točke izpodbijanega sklepa ne razume in niso skladna z znano resnico. Predlaga ogled poplavne škode in izvedbo glavne obravnave.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

5.Tožba je utemeljena.

6.V obravnavani zadevi tožnik oporeka odločitvi toženke, ki je oprta na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ta določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je o isti upravni zadevi bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7.Iz pravne teorije izhaja, da je sporno določbo ZUP treba razlagati na način, da novega postopka ni mogoče začeti, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek v upravnem sporu, torej da bi šlo za vsebinsko podvajanje istega postopka (litispendenca). Pri tem je pomembno, da se ugotovi, da gre za upravno zadevo z isto stranko (vlagateljem zahteve) in z isto vsebino (zahtevkom o tem, kar stranka uveljavlja).

8.Poleg tega, iz komentarja ZUP izhaja, da če je bil zahtevek stranke zavrnjen in je posledično odločba postala zgolj formalno pravnomočna, med stranko in nosilcem oblasti ni nastalo nobeno pravno razmerje, zato je o istem vprašanju mogoče ponovno odločati. Vendar pa je zakonodajalec v ZUP tudi v takšnem primeru iz razloga ekonomičnosti postopka predvidel zavrženje vloge, če je bila stranka z zahtevo v enaki zadevi že neuspešna in ji je bila izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo od trenutka izdaje odločbe v prejšnjem postopku. To določbo pa je treba razlagati širše, saj je vsaka okoliščina, ki bi lahko utemeljevala drugačno odločitev ob ponovno vloženi zahtevi, lahko podlaga za dolžnost organa, da izvede postopek vsebinske presoje, in vloge ne sme zavreči.

9.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka tožnikovo prošnjo zavrgla, ker je ugotovila, da je bila tožniku prošnja za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku že zavrnjena. Toženka se je v nadaljevanju sklicevala tudi na drugi stavek 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

10.Po presoji sodišča tako skopo obrazloženega sklepa ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev izpodbijanega akta bi morala namreč vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člen ZUP, saj se samo na takšen način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. in 25. člena Ustave RS. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe upravnega organa obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz komentarja ZUP izhaja, da vse to smiselno enako velja tudi za sklepe, o tem pa se je izrekla tudi že sodna praksa.

11.Torej so za uporabo drugega stavka 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP bistvene tri stvari, in sicer ali gre za isto upravno zadevo, ali je bila v tej zadevi že izdana zavrnilna odločba in ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenilo.

12.Iz izpodbijane odločbe pa ni mogoče razbrati, ali gre pri odločbi toženke št. Bpp 478/2023 z dne 1. 12. 2023 in izpodbijanem sklepu sploh za isto upravno zadevo. Sodišče tukaj dodaja, da naj bi tožnik v obeh zadevah zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje v istem kazenskem postopku, ni pa v zvezi s tem iz izpodbijanega sklepa mogoče razbrati, ali je bilo tožnikovo premoženjsko stanje v obeh zadevah enako in gre torej tudi v tem smislu za isto zadevo. To je pomembno, ker tožnik zatrjuje, da toženka pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevala tega, da so ga po podaji prve prošnje za Bpp z dne 15. 2. 2023 prizadele poplave, v katerih je izgubil premoženje oz. mu je to bilo uničeno. Na toženki je, da se v izpodbijanem sklepu do tega opredeli in obrazloži, zakaj meni, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožnika, od trenutka izdaje odločbe v prejšnjem postopku nista spremenila.

13.Nadalje, pa iz izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče razbrati, ali je prejšnja odločba toženke, s katerim je bila tožniku zavrnjena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, sploh formalno pravnomočna.

14.Na podlagi tega sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

15.Kot izhaja iz gornje obrazložitve, je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, zato je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

16.Tožnik povrnitve stroškov postopka ni zahteval.

-------------------------------

1Kerševan E., komentar 129. člena, v Kovač, P., Kerševan E. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list, Ljubljana 2020, str. 28., 11. odst.

2Prav tam, str. 30., 15. odst. O tem glej npr. tudi Upravno sodišče RS, UPRS Sodba III U 74/2023-7, 21. 7. 2023, 12. točka obrazložitve.

3O tem npr. tudi Upravno sodišče RS, UPRS Sodba I U 928/2022-8, 28. 9. 2022, 11. točka obrazložitve in UPRS Sodba I U 46/2024-8, 22. 2. 2024, 9. točka obrazložitve.

4Kovač, P., komentar 214. člena, v Kovač, P., Kerševan E. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list, Ljubljana 2020, str. 445., 6. odst.

5Glej o tem npr. tudi: Upravno sodišče RS, UPRS Sodba I U 165/2012m 3. 4. 2012, kjer sodišče npr. zapiše: "Če odločba (oziroma sklep) take obrazložitve, kot jo predpisuje zgoraj citirani 214. člen ZUP, nima, stranke namreč niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, sodišče pa iz istega razloga odločbe tudi ne more preizkusiti (sodba VS RS, U 529/92-5 z dne 15. 12. 1993)."

6Toženka v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa zapiše, da je vpogledala v odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 478/2023 z dne 1. 12. 2023, iz katere izhaja, da je bila tožniku zavrnjena prošnja za svetovanje in zastopanje v predmetnem kazenskem postopku.

Zveza: