Jedro

Ker je zagovornik šele na javni pritožbeni seji po preteku pritožbenega roka uveljavljal okoliščino, da je obsojenec z oškodovanko sklenil poravnavo o odškodnini, je pritožbeno sodišče ni bilo dolžno presojati in nanjo odgovarjati.

Izrek

Zahteva zagovornikov obs. A.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obs. A.M. je dolžan plačati 350.000,00 SIT povprečnine v tem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sodbama je bil obs. A.M. obsojen zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev po 3. odstavku 250. člena KZ na dve leti in sedem mesecev zapora, preklicana je bila pogojna obsodba istih sodišč zaradi enakega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja zlorabe bančne kartice po 2. odstavku 253. člena KZ, s katero mu je bila določena kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in izrečena enotna kazen treh let zapora, povrniti pa je moral tudi s kaznivim dejanjem povzročeno škodo D.B. v višini 307.650,00 SIT in A.G. 206.850,00 SIT, dolžan pa je tudi plačati stroške kazenskega postopka.

Zagovorniki obs. A.M. so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki naj bi bila v tem, da pritožbeno sodišče ni presodilo pritožbene navedbe, da je kazen previsoka glede na olajševalne okoliščine, izkazane v dopolnitvi pritožbe in okoliščino, da je z oškodovano D.B., ki bi ji moral povrniti 307.650,00 SIT, sklenil poravnavo. Predlagajo, da se "razveljavi pravnomočno odločbo".

Vrhovni državni tožilec predlaga, da se zahteva zagovornikov obs. A.M. za varstvo zakonitosti zavrne, ker je obramba šele na pritožbeni seji predlagala, da se z oškodovanko sklenjena poravnava o odškodnini upošteva kot olajševalna okoliščina, sicer pa neupoštevanje te okoliščine tudi ni kršitev kazenskega zakona.

Zahteva zagovornikov obs. A.M. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1. in 2. odstavka 420. člena ZKP se sme zoper pravnomočno sodbo vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sodbe, medtem ko se zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tega izrednega pravnega sredstva ne more vložiti.

Če pritožbeno sodišče ne presodi pomembnih navedb pritožbe, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ampak za kršitev določbe 1. odstavka 395. člena istega zakona, ki pa je bistvena le v primeru, če je vplivala na zakonitost sodbe. Takega vpliva obravnavana zahteva niti ne zatrjuje, zato zahtevi že iz tega razloga ni mogoče ugoditi.

Pritožbeno sodišče sicer res ni izrečno zavrnilo kot ne dovolj tehtno v dopolnitvi pritožbe zatrjevano olajševalno okoliščino (slabo zdravstveno stanje matere obsojenca, ki naj bi zanjo skrbel), izrazilo pa je svoje stališče, da je s sodbo sodišča prve stopnje izrečena kazen "zakonita in pravična" (zadnji odstavek na 10. strani sodbe sodišča druge stopnje) in da so pritožbene navedbe v zvezi s sankcijo neutemeljene. Iz take ocene pritožbenega sodišča izhaja, da je presojalo tudi navedeno pritožbeno trditev.

Okoliščino, da je obsojenec z oškodovanko sklenil poravnavo o odškodnini, je zagovornik uveljavljal šele na javni pritožbeni seji po preteku pritožbenega roka iz 1. odstavka 366. člena ZKP, zato je pritožbeno sodišče ni bilo dolžno presojati in nanjo odgovarjati na podlagi 1. odstavka 395. člena ZKP, torej tudi v tem primeru ne gre za kršitev teh določb. Ker zahteva zagovornikov obs. A.M. za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

Po določbah 98.a člena, 95. člena in 6. alineje 2. odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri odmeri višine povprečnine je Vrhovno sodišče v skladu z določbami 3. odstavka 92. člena ZKP upoštevalo premoženjske razmere obsojenca (ima dobro strokovno izobrazbo, je samostojni podjetnik, nima preživninskih obveznosti), po drugi strani pa ne posebno zamotanost zadeve.