Jedro

Tožena stranka je s Pogodbo, iz katere izhaja, da je svoj poslovni delež prenesla na B. B. in J. S., dokazala, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra ni bila več njena družbenica. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialno pravno pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: „I. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko M. F., ki se glasi: „Tožena stranka M.F., je dolžna plačati tožeči stranki 33.505,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve te tožbe 16. 3. 2004 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.“

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.“

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz „vseh pritožbenih razlogov“. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

Dosedanji postopek

5. Tožeča stranka je z obravnavano tožbo od družbe P d.o.o. zahtevala plačilo zneska 34.229,57 EUR. Ker je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra, je sodišče prve stopnje na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) nadaljevalo postopek zoper njeno pravno naslednico, to je edino družbenico M. F. (tožena stranka). Ta je tožbenemu zahtevku ugovarjala in navajala, da 1) v času izbrisa družbe ni imela statusa družbenice, ker je poslovni delež prenesla, ter 2) da ni bila nikoli aktivna družbenica.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi prvič odločilo s sodbo z dne 23. 6. 2009 in tožbeni zahtevek zoper toženo stranko zavrnilo. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala prenos poslovnega deleža. Pritožbeno sodišče pa je na pritožbo tožeče stranke odločitev v tem delu ter glede odločitve o stroških postopka s sklepom I Cpg 776/2009 z dne 2. 3. 2010 (r. št. 93) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zavzelo je stališče, da predložena notarska zapisa SV 916/02 in SV 917/02 ne dokazujeta odsvojitve poslovnega deleža, temveč le pristop novih družbenikov, ter da bi morala tožena stranka „izkazati, da je do prenosa njenega poslovnega deleža dejansko prišlo“ (l. št. 257).

7. Drugič je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 15. 9. 2011 tožbenemu zahtevku ugodilo z obrazložitvijo, 1) da bi morala tožena stranka Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža SV 891/02 A z dne 10. 12. 2002 (v nadaljevanju Pogodba, priloga B13) predložiti že v prvem sojenju, pa tega ni storila, in 2) da statusa pasivne družbenice tožena stranka ni dokazala. Zato je presodilo, da je za vtoževani dolg skladno s 27. členom ZFPPod odgovorna. To sodbo je pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke s sklepom I Cpg 1340/2011 z dne 14. 6. 2012 (r. št. 116) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pojasnilo je, da je tožena stranka Pogodbo predložila pravočasno zato, ker sodišče prve stopnje v prvotnem sojenju te Pogodbe ni štelo kot odločilen dokaz. K tej obrazložitvi je dodalo, da je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu I Cpg 776/2009 z dne 2. 3. 2010 zavzelo stališče, da se prenos poslovnega deleža dokazuje le s pogodbo o takem prenosu. Zato je v sklepu I Cpg 1340/2011 z dne 14. 6. 2012 presodilo, da toženi stranki ni mogoče očitati premajhne skrbnosti glede pravočasne predložitve Pogodbe, in skladno z določilom drugega odstavka 362. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predložitev te Pogodbe v drugem sojenju štelo kot pravočasno predložen dokaz. Sodišču prve stopnje je naložilo, naj Pogodbo B13 dokazno oceni ter o tožbenem zahtevku ponovno odloči. 8. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločilo tretjič. Tožbeni zahtevek je zavrnilo, ker je na podlagi Pogodbe ter notarskih zapisov SV 916/02 (priloga B6, dokazuje pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo s strani B. B. in J. Skaze) in SV 917/02 (priloga B7, dokazuje izjavo o prevzemu novega vložka v družbi P. d.o.o. s strani B. B. in J. S.) ugotovilo, da je tožena stranka svoj poslovni delež dne 10. 12. 2002 odsvojila. Tožena stranka tako ni bila več družbenica izbrisane družbe ne v trenutku nastanka vtoževane terjatve leta 2003 niti v trenutku izbrisa družbe iz sodnega registra leta 2006. Razlogi za zavrnitev pritožbe

9. Bistvo pritožbenih navedb predstavlja očitek, da je sodišče prve stopnje kot dokaz o prenosu poslovnega deleža tožene stranke upoštevalo Pogodbo, ki je bila predložena prepozno, tožena stranka pa ni izkazala, da te listine brez svoje krivde ni mogla predložiti oziroma vsaj predlagati na prvem naroku glavne obravnave v prvem sojenju (prim. četrti in šesti odstavek 286. člena ZPP). V zvezi s tem je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v razveljavitvenem sklepu I Cpg 1340/2011 z dne 14. 6. 2012, pri katerem vztraja (glej 7. točko obrazložitve te sodbe).

10. Določilo prvega odstavka 362. člena ZPP nalaga sodišču prve stopnje, da mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je Pogodbo upoštevalo kot pravočasen dokaz, je zato pravilno. S tem je namreč upoštevalo zavezujoče napotke pritožbenega sodišča, ki jih je podalo glede na zavzeto procesno pravno stališče o prekluziji ter pravočasnosti predložitve dokaza o prenosu poslovnega deleža (prim. Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 501). Če bi sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza zavrnilo, bi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke neutemeljena.

11. Tožena stranka je torej s Pogodbo, iz katere izhaja, da je svoj poslovni delež prenesla na B. B. in J. S., dokazala, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra ni bila več njena družbenica. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialno pravno pravilna (prim. 27. člen ZFPPod).

12. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

13. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).